Zaščita človekovih pravic zunaj EU 

Evropski parlament je odločen in stalen zagovornik človekovih pravic, tudi zunaj meja EU.

Dobitnik nagrade Saharova Nelson Mandela na srečanju s predsednico EP Simone Veil v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. 

Evropski parlament je, enako kot celotna EU, pozval vse države, naj začnejo izvajati Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in druge mednarodne pogodbe o človekovih pravicah.

Parlament želi prav tako zagotoviti, da bi bile vse mednarodne dejavnosti EU – vključno s trgovino in pomočjo – v skladu z načeli človekovih pravic.

Več let sta bili osrednji vprašanji smrtna kazen in mučenje. V zadnjem času pa so se seznamu pomislekov Parlamenta pridružili še tihotapljenje, digitalne pravice in druga vprašanja.

Veliko glasov

Predsednik Evropskega parlamenta govori o zlorabah v javnih izjavah in srečanjih.

Odbor za zunanje zadeve in pododbor za človekove pravice opozarjata na kršitve in pomagata usmerjati razpravo drugih poslancev Evropskega parlamenta.

Ob četrtkih popoldne v času plenarnih zasedanj Parlamenta v Strasbourgu pa se tem prizadevanjem pridružijo vsi poslanci Evropskega parlamenta. Ta termin je namenjen debatam in „nujnim resolucijam“ o vprašanjih s področja človekovih pravic.

Ta prizadevanja so obrodila rezultate.

Nekatere vlade so znova razmislile o svojih dejanjih, vključno z izrekanjem smrtne kazni, nekateri nacionalni parlamenti pa so spremenili ali ukinili zakone, ki jih je Parlament v svojih resolucijah kritiziral.

Nagrada Saharova

Evropski parlament vsako leto podeli nagrado Saharova za svobodo misli, s katero nagradi posameznike ali organizacije, ki se zavzemajo za človekove pravice in temeljne svoboščine.

Zadnja tri desetletja nagrada opozarja na težave na petih celinah.

V nekaterih primerih so bili nagrajeni tisti, ki so trpeli, ker so se odločili, da si bodo prizadevali za svobodo v svoji domovini.

To velja za nagrajenca za leto 2015, blogerja Raifa Badauija, ki je zaprt v Savdski Arabiji, ker se je boril za svobodo izražanja.

Enako velja tudi za nagrado za leto 2017, ki jo je prejela demokratična opozicija v Venezueli, skupaj s stotinami političnih zapornikov v državi.

V drugih letih pa so nagrado prejele osebe, katerih delo na področju človekovih pravic so navdihnile njihove osebne – in včasih boleče – izkušnje.

Nagrajenec za leto 2014 Denis Mukwege, zdravnik v Demokratični republiki Kongo, je dejal, da je „slučajno naletel“ na težave žensk, ki so bile med vojno posiljene in napadene. Od takrat naprej je svoje življenje posvetil zdravljenju več kot 40 000 žrtev v bolnišnici v njegovem domačem kraju in obenem poskušal vzbuditi mednarodno pozornost v zvezi s tem vprašanjem.

Mukwege in vsi ostali nagrajenci ostajajo povezani v mreži prejemnikov nagrade Saharova, prek katere ostajajo v stiku tudi s poslanci Evropskega parlamenta in civilno družbo, da bi se povečalo sodelovanje na področju človekovih pravic.