Pogodbe in Evropski parlament 

S prvo pogodbo, ki je bila podpisana leta 1951, je bila ustanovljena Parlamentarna skupščina, ki se je pozneje preimenovala v Evropski parlament. Cilj te pogodbe je bil zbližati šest držav, ki so se v preteklosti vojskovale med seboj, da bi se zedinile za doseganje skupnih ciljev. Poznejše pogodbe so dodale nova področja za skupno delo oziroma so bile namenjene izboljšanju delovanja institucij EU, saj se je članstvo s šestih povečalo na sedemindvajset držav. Kmetijska politika je bila na primer vpeljana s Pogodbo EGS, pogodba iz Nice pa je EU prinesla preoblikovanje institucionalne strukture.

Evropski parlament, Svet, Komisija, Sodišče Evropskih skupnosti in Računsko sodišče izvajajo svoje pristojnosti v skladu s pogodbami. Komisija velja za „varuhinjo pogodb“. Preden se oblikuje nova pogodba ali spremeni že obstoječa, se skliče medvladna konferenca (MVK), v okviru katere se srečujejo predstavniki vlad držav članic. Med oblikovanjem in pripravo pogodbe se izvede posvetovanje s Parlamentom, ki izrazi svoje mnenje.

Z vsako novo pogodbo je Parlament dobil več demokratičnih, nadzornih in zakonodajnih pristojnosti. Z Bruseljsko pogodbo (podpisano leta 1975) je Parlament dobil pravico, da ob koncu vsakega leta pregleda računovodske izkaze EU in oceni, ali je Komisija pametno in pravilno porabila proračun EU. Z dopolnili iz Enotnega evropskega akta (podpisanega leta 1986) je bilo zagotovljeno, da je pred vstopom nove države v EU obvezna privolitev Parlamenta. Amsterdamska pogodba (podpisana leta 1997) je Parlamentu dala veliko močnejšo vlogo sozakonodajalca s Svetom na večjem številu področij, za katere se od takrat uporablja zakonodaja EU (če naštejemo le nekatera: zaščita potrošnikov, možnost zakonite zaposlitve v drugi državi in okoljska vprašanja.

Zadnja, Lizbonska pogodba, je začela veljati 1. decembra 2009.

Okrepila je Evropski parlament, zagotovila večjo odgovornost nacionalnih parlamentov pri določanju usmeritve evropskih politik in dala državljanom EU pristojnost dajanja pobud. Lizbonska pogodba je okrepila tudi pristojnosti Parlamenta kot priznanega sozakonodajalca z večjimi proračunskimi pooblastili. Prav tako je Parlamentu dala ključno vlogo pri izvolitvi predsednika Evropske komisije.

Vloga Parlamenta v pomembnih zgodovinskih dogodkih

Kakšno vlogo je Evropski parlament igral v nekaterih od najpomembnejših trenutkov v zgodovini EU? Na spodnjih povezavah potujte nazaj v preteklost in si z zornega kota Parlamenta oglejte, kako so se odvijali ti dogodki: rojstvo evra (1998), prvi padec Evropske komisije zaradi parlamentarne preiskave (1999), podpis Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2000) in širitev EU na nekdanje države komunističnega bloka (2004 in 2007).