Dialog s cerkvami, verskimi združenji in skupnostmi, svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami
V današnji raznoliki Evropi številne različne cerkve, religije in filozofske organizacije pomembno prispevajo k družbi. Institucije Evropske unije so predane odprtemu dialogu s temi verskimi in nekonfesionalnimi organizacijami, Evropski parlament pa z njimi dejavno sodeluje v zvezi s politikami EU.
Ozadje
Člen 17 Pogodbe o delovanju EU (PDEU), ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo, prvič določa pravno podlago za odprt, pregleden in reden dialog med institucijami EU ter cerkvami, verskimi združenji in svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami. Glasi se:
- „Unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj.
- Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu.
- Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.“
Prva dva odstavka člena določata, da je treba zaščititi posebni status cerkva in verskih združenj ali skupnosti po nacionalnem pravu ter primerljivi status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij. Tretji odstavek pa poziva institucije EU, naj s temi cerkvami in organizacijami vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog.
Evropski parlament določbe Pogodbe uveljavlja tako, da njegov predsednik imenuje podpredsednika, pristojnega za dialog. Sedanji podpredsednik, pristojen za dialog iz člena 17, je Othmar Karas.
Dialog med Evropskim parlamentom ter cerkvami in svetovnonazorskimi organizacijami je izjemno pomemben dejavnik pri približevanju Parlamenta državljanom, ki so nas izvolili, za družbeno povezanost in za demokratični postopek odločanja. V veliko čast mi je, da me je predsednica Parlamenta Roberta Metsola kot prvega podpredsednika zadolžila za ta dialog. To odgovornost prevzemam že drugič.
Če želimo, da se bo evropski projekt odzival na izzive v prihodnosti, mora še naprej temeljiti na dejanskih razmerah ter biti blizu državljanom EU in njihovemu vsakdanjiku. Cerkve, verske skupine in svetovnonazorske organizacije so v vsej svoji raznolikosti za številne državljane zelo pomemben del vsakdanjika. Ti državljani so del naših skupnosti v mestih, krajih, vaseh in na podeželju v vseh 27 državah članicah.
Dialog EU z njimi je opredeljen v členu 17 Lizbonske pogodbe in jasno sporočilo tega dialoga je, da je EU veliko več kot le gospodarska organizacija, ampak so to predvsem ljudje, njihovo človekovo dostojanstvo in skupno dobro. V svetu, kjer se politična in družbena vprašanja zdijo vse bolj zapletena, moramo resnično spoštovati naše skupne vrednote.
Dialog z verskimi in svetovnonazorskimi organizacijami je zato bistvenega pomena. Menim, da zmoremo in moramo skupaj pomembno prispevati k razpravi o evropskih politikah, ki bo temeljila na vrednotah.
