POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s prilagajanjem in prenašanjem raziskav in razvoja iz laboratorijev na polja in tržišča. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje in razvoja podeželja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a)  Kmetijski sektor ne sme utrpeti finančnih posledic zaradi političnih odločitev, kot je izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije ali financiranje novih politik Unije. Upoštevati bi bilo treba resolucijo Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih (2018/2714(RSP)), v kateri obžaluje, da predlog Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vodi v zmanjšanje sredstev za SKP, in sicer za 15 %, še posebej pa Evropski parlament nasprotuje korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali na samo naravo in cilje SKP. V zvezi s tem je izrazil tudi pomisleke glede predloga za zmanjšanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za več kot 25 %.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1b)  SKP ima zaradi neposrednih plačil kmetom in sredstev drugega stebra za kmete temeljno vlogo v Uniji, saj znatno prispeva ne le k prehranski varnosti, ampak tudi k naložbam in zaposlovanju na podeželju. Predvideni veliki rezi SKP niso sprejemljivi. Zato bi morala biti SKP osredotočena na svoje osrednje dejavnosti, finančna sredstva, dodeljena SKP za obdobje 2021–2027 za EU-27, pa bi bilo treba ohraniti vsaj na ravni proračuna za obdobje 2014–2020, skupaj z načrtovanim začetnim zneskom za kmetijsko krizno rezervo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1c)  V skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo treba pri izvajanju SKP upoštevati cilje razvojnega sodelovanja, med drugim agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganje obveznosti Unije za blažitev podnebnih sprememb v okviru Pariškega sporazuma.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

(3)  Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato sta potrebni večja subsidiarnost in prožnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z njihovimi posebnimi potrebami in osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP. Države članice bi morale tudi vzpostaviti in oblikovati okvir za zagotavljanje kontrole za upravičence, da bi še naprej zagotavljale skladnost intervencij strateških načrtov SKP z veljavnim pravom Unije. Osnovne zahteve Unije, vključno z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji ter predpisanimi zahtevami ravnanja, zagotavljajo skupni pristop in enake konkurenčne pogoje za države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Določbe Uredbe (EU, Euratom) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba]¹², zlasti tiste, ki urejajo deljeno upravljanje z državami članicami, vlogo akreditiranih organov in proračunska načela, bi se morale uporabljati za intervencije in ukrepe, določene v tej uredbi.

(5)  Določbe Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba]¹², zlasti tiste, ki urejajo deljeno upravljanje z državami članicami, vlogo akreditiranih organov in proračunska načela, bi se morale uporabljati za intervencije in ukrepe, določene v tej uredbi.

__________________

__________________

¹² Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba].

¹² Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a)  Nekatere določbe Uredbe (EU) …/…[uredba o skupnih določbah^1a] bi se morale uporabljati za to uredbo.

__________________

^1a [Uredba o skupnih določbah].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5b)  Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki upravičencem otežujejo uporabo sredstev iz skladov EKJS in EKSRP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Potrebne so določbe o akreditaciji plačilnih agencij in usklajevalnih organov s strani držav članic ter o uvedbi postopkov za pridobitev izjav o upravljanju in letnih poročil o smotrnosti, za pridobitev certifikacije za sisteme za upravljanje in spremljanje ter sisteme za poročanje ter za pridobitev certifikacije letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Da se zagotovi pregleden sistem pregledov, ki se izvedejo na nacionalni ravni, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in plačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena navedena pooblastila, ob upoštevanju ustavnih določb posamezne države članice.

(9)  Potrebne so določbe o akreditaciji plačilnih agencij in usklajevalnih organov s strani držav članic ter o uvedbi postopkov za pridobitev izjav o upravljanju, poročil o letni potrditvi obračunov in poročil o smotrnosti, za pridobitev certifikacije za sisteme za upravljanje in spremljanje ter sisteme za poročanje ter za pridobitev certifikacije letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Da se zagotovi pregleden sistem pregledov, ki se izvedejo na nacionalni ravni, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in plačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena navedena pooblastila, ob upoštevanju ustavnih določb posamezne države članice. Plačilne agencije bi morale razviti svojo svetovalsko vlogo kmetom ter si prizadevati za poenostavitev postopkov za upravičence ob hkratnem zagotavljanju skladnosti s standardi na ravni Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih.

(10)  Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ali regionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Z vključitvijo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je izpolnjen ključen predpogoj, ki v okviru novega modela izvajanja predstavlja razumno zagotovilo, da bodo z intervencijami, financiranimi iz proračuna Unije, doseženi cilji iz ustreznih strateških načrtov SKP. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij. Poleg tega bi morali imeti odhodki, ki jih financira Unija za intervencije iz uredbe o strateških načrtih SKP, ustrezen izložek in bi morali izpolnjevati osnovne zahteve Unije in sistemov upravljanja.

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2 000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih). Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2020 potrebno še eno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neuporabljeni znesek iz rezerve, ki je na razpolago konec leta 2020, prenesti v leto 2021 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, ne da bi se pri tem vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP.

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a)  Sedanjo krizno rezervo bi bilo treba pregledati in okrepiti, da bi podprli vzpostavitev kmetijske krizne rezerve EU, tj. učinkovitejšega in prožnejšega orodja, ki bi moralo dodatno podpreti kmetijski sektor v primeru sprememb na trgu in Uniji omogočiti boljši odziv na večje krize, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo. V ta namen in da se omogoči razvoj trdnega okvira, ki kmetom omogoča ustrezno obvladovanje tveganj, bi bilo treba odobritve iz kmetijske krizne rezerve EU uporabiti za financiranje ukrepov za stabilizacijo trga in izrednih tržnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, pa tudi ukrepov, ki omogočajo nadomeščanje instrumentov za stabilizacijo dohodka, ki so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 70 Uredbe (EU) ... / ... [uredba o strateških načrtih SKP] in so na voljo kmetom v primeru velikega zmanjšanja kmetijskega dohodka, ki presega sektorski prag, ki ga predhodno določi Komisija in v zvezi s katerim bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14b)  Kmetijsko krizno rezervo EU bi bilo treba vzpostaviti v okviru proračuna SKP, njen začetni znesek pa bi bilo treba določiti leta 2021 kot dodatek k proračunoma EKJS in EKSRP. Točka (d) člena 12(2) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se lahko odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. V ta namen je potrebno odstopanje od točke (d) člena 12(2), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za financiranje kmetijske rezerve v naslednjem proračunskem letu ali letih, kar omogoča kopičenje odobritev iz kmetijske krizne rezerve EU, ki se prenesejo iz enega leta v naslednje, v celotnem programskem obdobju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Da se prepreči pretirana upravna obremenitev nacionalnih uprav in kmetov, bi bilo treba določiti, da se povračilo zneskov, prenesenih iz predhodnega proračunskega leta v zvezi z uporabljeno finančno disciplino, ne bi smelo izplačati, če se finančna disciplina uporablja drugo zaporedno leto (leto N + 1) ali če skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, znaša manj kot 0,2 % letne zgornje meje EKJS.

(15)  Da se prepreči pretirana upravna obremenitev nacionalnih uprav in kmetov ter čim bolj poenostavijo postopki in omeji kompleksnost oblik plačila, bi bilo treba določiti, da se povračilo zneskov, prenesenih iz predhodnega proračunskega leta v zvezi z uporabljeno finančno disciplino, ne bi smelo izplačati, če se finančna disciplina uporablja drugo zaporedno leto (leto N + 1) ali če skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, znaša manj kot 0,2 % letne zgornje meje EKJS.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a)  Izenačenje ravni neposrednih plačil med državami članicami je bistveno za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.  Neposredna plačila je nujno treba pravično porazdeliti med države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Da bi Komisiji zlasti omogočili upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov, bi bilo treba zagotoviti uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobiti in izpopolniti satelitske podatke.

(21)  Da bi Komisiji zlasti omogočili upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov, ocenjevanje in pravočasno zagotavljanje pomoči v primeru naravnih nesreč ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov, potrebnih za proizvodnjo, bi bilo treba zagotoviti uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobiti in izpopolniti satelitske podatke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21a)  Spremljanje kmetijskih trgov, ki ga opravlja Komisija, bi bilo treba razširiti na spremljanje trgovinskih tokov v države v razvoju in iz njih v sektorjih, ki so jih partnerske države opredelile kot občutljive, da se zagotovi skladnost rezultatov trgovine v agroživilskem sektorju, povezanem s SKP, z zavezo Unije k skladnosti politik za razvoj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], upravičena, če imajo ustrezen izložek in so v skladu z veljavnimi osnovnimi zahtevami Unije.

(25)  Glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], upravičena, če imajo ustrezen izložek in so v skladu z veljavnimi osnovnimi zahtevami Unije. Da bi se zaščitili finančni interesi Unije, se z novim modelom izvajanja SKP ne bi smele odpraviti potrebe držav članic po preverjanju zakonitosti in pravilnosti plačil.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Države članice bi morale do 15. februarja leta N + 1 Komisiji poslati letne obračune in letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP. Če se ti dokumenti ne pošljejo in Komisija zato ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo ali preveriti upravičenosti odhodkov glede na sporočene izložke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev mesečnih plačil in prekinitev četrtletnih povračil, dokler ne prejme manjkajočih dokumentov.

(28)  Države članice bi morale do 15. februarja leta N + 1 Komisiji poslati letne obračune in poročilo o letni potrditvi obračunov, do 15. aprila v drugem koledarskem letu po začetku uporabe te uredbe in nato vsaki dve leti pa letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP. Če se ti dokumenti ne pošljejo in Komisija zato ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo ali preveriti upravičenosti odhodkov glede na sporočene izložke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev mesečnih plačil in prekinitev četrtletnih povračil, dokler ne prejme manjkajočih dokumentov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Za primere neobičajno nizkih izložkov bi bilo treba uvesti novo obliko začasne prekinitve plačil. Če je stopnja sporočenih izložkov neobičajno nizka v primerjavi s prijavljenimi odhodki ter če države članice tega ne morejo dobro in jasno utemeljiti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da poleg zmanjšanja odhodkov za proračunsko leto N − 1 začasno prekine prihodnje odhodke za intervencijo, pri kateri je bil izložek neobičajno nizek. Takšne začasne prekinitve bi bilo treba potrditi v sklepu o letni potrditvi smotrnosti.

(29)  Za primere neobičajno nizkih izložkov bi bilo treba uvesti novo obliko začasne prekinitve plačil. Če je stopnja sporočenih izložkov neobičajno nizka v primerjavi s prijavljenimi odhodki ter če države članice tega ne morejo dobro in jasno utemeljiti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da poleg zmanjšanja odhodkov za proračunsko leto N − 1 in po predhodnem opozorilu začasno prekine prihodnje odhodke za intervencijo, pri kateri je bil izložek neobičajno nizek. Takšne začasne prekinitve bi bilo treba potrditi v sklepu o letni potrditvi obračunov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

(30)  Glede na bolj zapleteno naravo kazalnikov rezultatov in potrebno prilagoditev na novi model izvajanja bi bilo treba v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti poročilo o uspešnosti glede realiziranih rezultatov in oddaljenosti od ustreznih ciljev prvič predložiti do 15. aprila v drugem koledarskem letu po začetku uporabe te uredbe in nato vsaki dve leti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP in kadar država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, od zadevne države članice zahteva predložitev akcijskega načrta, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo. V akcijskem načrtu bi morali biti opisani potrebni popravni ukrepi in predvideni časovni okvir za njihovo izvajanje. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali postane jasno, da akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunom Unije bi morala Komisija letno potrditi obračune plačilnih agencij v okviru letne finančne potrditve obračunov. Sklep o potrditvi obračunov bi moral biti omejen na popolnost, točnost in resničnost obračunov ter ne bi smel zajeti skladnosti odhodkov s pravom Unije.

(39)  Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunom Unije bi morala Komisija letno potrditi obračune plačilnih agencij v okviru letne potrditve obračunov. Sklep o potrditvi obračunov bi moral biti omejen na popolnost, točnost in resničnost obračunov ter ne bi smel zajeti skladnosti odhodkov s pravom Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Skupaj z novim modelom izvajanja bi bilo treba uvesti letno potrditev smotrnosti, da se preveri upravičenost odhodkov glede na sporočene izložke. Za primere, ko prijavljeni odhodki nimajo ustreznih izložkov in države članice tega odstopanja ne morejo utemeljiti, bi bilo treba uvesti mehanizem zmanjšanja plačil.

(40)  Skupaj z novim modelom izvajanja bi bilo treba uvesti letno potrditev obračunov, da se preveri upravičenost odhodkov glede na sporočene izložke. Za primere, ko prijavljeni odhodki nimajo ustreznih izložkov in države članice tega odstopanja ne morejo utemeljiti, bi bilo treba uvesti mehanizem zmanjšanja plačil.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Za zaščito finančnih interesov proračuna Unije bi morale države članice vzpostaviti sisteme, s katerimi bi zagotovile, da se intervencije, financirane iz skladov, dejansko in pravilno izvedejo, ter hkrati ohraniti obstoječ trden okvir za dobro finančno poslovodenje. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁵ , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95¹⁶ , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96¹⁷ in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939¹⁸ se finančne interese Unije zaščiti s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev iz skladov ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Poleg tega lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371¹⁹ Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva iz skladov Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Da bi uradu OLAF omogočile, da izvaja svoja pooblastila in učinkovito analizira odkrite primere nepravilnosti, bi morale države članice vzpostaviti sisteme za obveščanje Komisije o odkritih nepravilnostih in drugih primerih neskladnosti s pogoji, ki jih države članice določijo v strateškem načrtu SKP, vključno z goljufijami in nadaljnjimi ukrepi ter ukrepi, sprejetimi na podlagi preiskav urada OLAF. Države članice bi morale imeti vzpostavljeno vse potrebno za učinkovito obravnavo pritožb v zvezi s skladoma.

(42)  Za zaščito finančnih interesov proračuna Unije bi morale države članice vzpostaviti sisteme, s katerimi bi zagotovile, da se intervencije, financirane iz skladov, dejansko in pravilno izvedejo, ter hkrati ohraniti obstoječ trden okvir za dobro finančno poslovodenje. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013¹⁵ Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95¹⁶ in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96¹⁷ ter Uredbo Sveta (EU) 2017/1939¹⁸ se finančne interese Unije zaščiti s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev iz skladov ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Poleg tega lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371¹⁹ Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva iz skladov Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Da bi uradu OLAF omogočile, da izvaja svoja pooblastila in učinkovito analizira odkrite primere nepravilnosti, bi morale države članice vzpostaviti sisteme za obveščanje Komisije o odkritih nepravilnostih in drugih primerih neskladnosti s pogoji, ki jih države članice določijo v strateškem načrtu SKP, vključno z goljufijami in nadaljnjimi ukrepi ter ukrepi, sprejetimi na podlagi preiskav urada OLAF. Države članice bi morale imeti vzpostavljeno vse potrebno za učinkovito obravnavo pritožb v zvezi s skladoma.

__________________

__________________

¹⁵ Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

¹⁵ Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

¹⁶ Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

¹⁶ Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

¹⁷ Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

¹⁷ Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

¹⁸ Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

¹⁸ Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

¹⁹ Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

¹⁹ Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46a)  Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti nekatera splošna pravila o kontrolah in kaznih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ohraniti bi bilo treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin.

(47)  Na ustrezni ravni bi bilo treba ohraniti glavne elemente integriranega sistema, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni, pri tem pa ustrezno upoštevati sorazmernost in potrebo po tem, da se kmetom in upravnim organom ne naložijo nepotrebna upravna bremena. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin, s katerim bi se lahko omejilo število primerov, v katerih so potrebni inšpekcijski pregledi na kmetiji, in zmanjšalo upravno breme za kmete.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Integrirani sistem bi moral kot del sistemov upravljanja, ki bi morali biti vzpostavljeni za izvajanje SKP, zagotavljati, da so zbrani podatki iz letnega poročila o smotrnosti zanesljivi in preverljivi. Ker je zelo pomembno, da integrirani sistem pravilno deluje, je treba določiti zahteve glede kakovosti. Države članice bi morale izvesti letno oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Države članice bi morale tudi obravnavati pomanjkljivosti in na morebitno zahtevo Komisije pripraviti akcijski načrt.

(48)  Integrirani sistem bi moral kot del sistemov upravljanja, ki bi morali biti vzpostavljeni za izvajanje SKP, zagotavljati, da so zbrani podatki iz poročila zanesljivi in preverljivi. Ker je zelo pomembno, da integrirani sistem pravilno deluje, je treba določiti zahteve glede kakovosti. Države članice bi morale izvesti letno oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Države članice bi morale tudi obravnavati pomanjkljivosti in na morebitno zahtevo Komisije pripraviti akcijski načrt.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga je treba urediti sodelovanje med državami članicami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah.

(53)  Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga ter spoštovanja obveznosti Unije glede skladnosti politik za razvoj je treba urediti sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah. Ta sistem bi moral prispevati tudi k ugotavljanju neskladnosti med izvajanjem SKP in cilji zunanje politike Unije. Prispeval bi k spremljanju uresničevanja ciljev SKP iz Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] z omogočanjem ocenjevanja učinka podjetij, ustanovljenih v tretjih državah, na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in razvojne cilje Unije, kot je določeno v členu 208 PDEU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

(55)  Pogojenost je pomemben del SKP, ki zagotavlja, da plačila spodbujajo visoko stopnjo trajnosti in da imajo kmetje v posameznih državah članicah kot tudi med državami članicami enake konkurenčne pogoje, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z javnim zdravjem in dobrobitjo živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se zagotovili takšni enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila v zvezi s pogojenostjo ter kontrole in kazni v zvezi z neizpolnjevanjem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Medtem ko bi bilo treba državam članicam dovoliti, da podrobno določijo kazni, bi morale biti navedene kazni sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne bi smele vplivati na ostale kazni, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Za učinkovit in usklajen pristop držav članic je treba na ravni Unije določiti najnižjo stopnjo kazni za neizpolnjevanje, ki se zgodi prvič zaradi malomarnosti, medtem ko bi se moral za ponovitev neizpolnjevanja uporabiti višji odstotek, namerno neizpolnjevanje pa bi se lahko kaznovalo s popolno izključitvijo iz plačil. Za zagotovitev sorazmernosti kazni v primeru manjšega neizpolnjevanja, ki se zgodi prvič, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uvedejo sistem zgodnjega opozarjanja.

(57)  Medtem ko bi bilo treba državam članicam dovoliti, da podrobno določijo kazni, bi morale biti navedene kazni sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne bi smele vplivati na ostale kazni, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Za učinkovit in usklajen pristop držav članic je treba na ravni Unije določiti najnižje stopnje kazni za neizpolnjevanje. Takšne stopnje bi se morale uporabljati za primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič zaradi malomarnosti, medtem ko bi se moral za ponovitev neizpolnjevanja uporabiti višji odstotek, namerno neizpolnjevanje pa bi se potencialno moralo kaznovati s popolno izključitvijo iz plačil. Za zagotovitev sorazmernosti kazni v primeru manjšega neizpolnjevanja, ki se zgodi prvič, bi morale države članice uvesti sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi upravičenca obvestil o obveznosti, da mora sprejeti korektivne ukrepe, in mu omogočil, da odpravi neizpolnjevanje. Upravne kazni se ne bi smele naložiti v primerih neizpolnjevanja zaradi višje sile, manjše malomarnosti ali očitnih napak, ki jih ugotovi pristojni organ ali drug organ.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71)  Objava takih informacij skupaj s splošnimi informacijami iz te uredbe povečuje preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanju navedene politike. Državljani imajo zato možnost tesnejšega sodelovanja v postopku odločanja, javna uprava pa ima večjo legitimnost, je učinkovitejša in državljanom bolj odgovorna. Z dostopom do teh informacij se državljani lažje seznanijo s konkretnimi primeri oskrbovanja z „javnimi dobrinami“ prek kmetijstva in okrepi se legitimnost državne podpore za kmetijski sektor.

(71)  Objava takih informacij skupaj s splošnimi informacijami iz te uredbe povečuje preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanju navedene politike. Državljani imajo zato možnost tesnejšega sodelovanja v postopku odločanja, javna uprava pa ima večjo legitimnost, je učinkovitejša in državljanom bolj odgovorna. Z dostopom do teh informacij se državljani lažje seznanijo s konkretnimi primeri oskrbovanja z „javnimi dobrinami“ prek kmetijstva in okrepi se legitimnost podpore Unije in državne podpore za kmetijski sektor.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno s sistemom poročanja, vzpostavljenim za letno poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP];

(b)  „sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno z obveznostmi držav članic glede učinkovite zaščite finančnih interesov Unije iz člena 57 te uredbe in s sistemom poročanja, vzpostavljenim za poročilo o letni potrditvi obračunov iz člena 8(3) te uredbe in poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP] („poročilo o smotrnosti“);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca)  „kazalnik izložkov“ pomeni kazalnik izložkov, kot je opredeljen v točki 12 člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(cb)  „kazalnik rezultatov“ pomeni kazalnik rezultatov, kot je opredeljen v točki 13 člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(cc)  „resna pomanjkljivost“ pomeni resno pomanjkljivost, kot je opredeljena v točki 30 člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(cd)  „posredniški organ“ pomeni posredniški organ, kot je opredeljen v točki 7 člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ce)  „akcijski načrt“ pomeni akcijski načrt v skladu s členoma 39(1) in 40(1) te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-a)  smrt upravičenca;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

(a)  naravna nesreča ali vremenski dogodek, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa)  dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab)  tržne razmere, ki resno prizadenejo kmetijsko gospodarstvo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(b)  uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca;

(c)  epizootska bolezen, bolezen rastlin ali izbruh škodljivih organizmov, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko točko (a) prvega odstavka uporabijo za skupino kmetijskih gospodarstev, ki jih je prizadela ista naravna nesreča ali vremenski dogodek.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Iz njega se financira finančni prispevek Unije k intervencijam za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP iz poglavja 4 naslova III Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP].

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Iz njega se financira finančni prispevek Unije k intervencijam za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP iz poglavja 4 naslova III in ukrepe iz člena 112 Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Iz vsakega od skladov se lahko na pobudo Komisije ali v njenem imenu na neposreden način financirajo pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično podporo ter ocenjevanje, revizija in preverjanje, ki so potrebni za izvajanje SKP. To vključuje zlasti:

Iz vsakega od skladov se lahko na pobudo Komisije ali v njenem imenu na neposreden način financirajo okrepljene pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično podporo ter ocenjevanje, revizija in preverjanje, ki so potrebni za izvajanje SKP. Prispevek EKSRP iz člena 86(3) Uredbe (EU).../... [uredba o strateških načrtih SKP] upošteva povečanje upravne zmogljivosti v zvezi z novimi sistemi upravljanja in nadzora v državah članicah. To vključuje zlasti:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o dobrih praksah v okviru SKP, posvetovanja z zadevnimi deležniki ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

(h)  prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj z zadevnimi deležniki na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 7a

Pristojni organ

1.  Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je pristojen za:

(a)  izdajo, pregled in odvzem akreditacije plačilnih agencij iz člena 9(2);

(b)  izdajo, pregled in odvzem akreditacije certifikacijskega organa iz člena 10;

(c)  imenovanje in preklic imenovanja certifikacijskega organa iz člena 11;

(d)  izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti.

2.  Pristojni organ na podlagi proučitve meril, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 12(1), s formalnim aktom odloči:

(a)  o izdaji ali, na podlagi pregleda, odvzemu akreditacije plačilne agencije in usklajevalnega organa;

(b)  o imenovanju in preklicu imenovanja certifikacijskega organa.

Pristojni organ Komisijo nemudoma obvesti o akreditaciji ali imenovanju plačilnih agencij, usklajevalnega organa in certifikacijskega organa ter o odvzemu njihove akreditacije ali preklicu imenovanja.

Komisija spodbuja izmenjavo dobrih praks med državami članicami glede delovanja sistemov upravljanja .

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plačilne agencije in usklajevalni organi

Plačilne agencije

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic in po potrebi regij, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, informiranjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 10(1).

Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, informiranjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 12(1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Akreditacija plačilnih agencij za obdobje 2014–2020 se prenese v programsko obdobje 2021–2027, če plačilne agencije pristojni organ obvestijo, da izpolnjujejo akreditacijska merila, razen če se pri pregledu, izvedenem v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 12(2), izkaže, da to ne drži.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice ne imenujejo nobene nove dodatne plačilne agencije po začetku veljavnosti te uredbe.

Države članice lahko imenujejo nove plačilne agencije po … [datum začetka veljavnosti te uredbe], če

(a)  se število akreditiranih plačilnih agencij glede na stanje dne 31. decembra 2019 ne poveča ali

(b)  se nove plačilne agencije imenujejo na podlagi upravne reorganizacije v zadevni državi članici.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene člena 63(5) in (6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/… [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi in Komisiji predloži naslednje:

Za namene člena 63(5) in (6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi in Komisiji predloži naslednje:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  letne obračune odhodkov, nastalih pri izvajanju nalog, zaupanih njihovi akreditirani plačilni agenciji, kot je določeno v točki (a) člena 63(5) finančne uredbe, skupaj s potrebnimi informacijami za njihovo potrditev v skladu s členom 51;

(a)  letne obračune odhodkov, nastalih pri izvajanju nalog, zaupanih njihovi akreditirani plačilni agenciji, kot je določeno v točki (a) člena 63(5) finančne uredbe, skupaj s potrebnimi informacijami za njihovo potrditev v skladu s členom 51(1):

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  letno poročilo o smotrnosti iz člena 52(1), iz katerega je razvidno, da so odhodki nastali v skladu s členom 35;

(b)  poročilo o letni potrditvi obračunov iz člena 51(2), ki vsebuje informacije o realiziranih izložkih in odhodkih ter iz katerega je razvidno, da so odhodki nastali v skladu s členom 35;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  pravilnega delovanja vzpostavljenih sistemov upravljanja, kar daje potrebna jamstva glede izložkov, sporočenih v letnem poročilu o smotrnosti, kot je določeno v točkah (b) in (c) člena 63(6) finančne uredbe,

(ii)  pravilnega delovanja vzpostavljenih sistemov notranje kontrole in izpolnjevanja osnovnih zahtev Unije, kar daje potrebna jamstva glede izložkov, sporočenih v poročilu o letni potrditvi obračunov, in skladnosti vrst intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] z veljavnim pravom Unije, kot je določeno v točkah (b) in (c) člena 63(6) finančne uredbe,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poročilo o letni potrditvi obračunov se prvič predloži do … [dve leti po začetku uporabe te uredbe] in nato vsako naslednje leto do vključno leta 2030. Prvo poročilo zajema prvi dve proračunski leti po … [leto začetka uporabe te uredbe]. V zvezi z neposrednimi plačili iz poglavja II naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] poročilo zajema samo proračunsko leto … [eno leto po letu začetka uporabe te uredbe].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije najpozneje do 15. aprila drugega koledarskega leta po … [začetek veljavnosti te uredbe] in nato vsaki dve leti sestavi in Komisiji predloži poročilo o smotrnosti, pri čemer uporabi podatke iz člena 129, opiše napredek pri doseganju ciljev iz nacionalnega strateškega načrta SKP in vključi poročanje o vplivih, kadar je to izvedljivo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica imenuje javni usklajevalni organ, ki mu dodeli naslednje naloge:

črtano

(a)  zbiranje informacij, ki se predložijo Komisiji, ter njihovo pošiljanje Komisiji;

(b)  predložitev letnega poročila o smotrnosti iz člena 52(1);

(c)  sprejetje ali usklajevanje ukrepov za odpravo splošnih pomanjkljivosti in obveščanje Komisije o vseh nadaljnjih ukrepih;

(d)  spodbujanje in zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije.

Države članice usklajevalni organ posebej akreditirajo za obdelovanje finančnih informacij iz točke (a) prvega pododstavka.

Letno poročilo o smotrnosti, ki ga predloži usklajevalni organ, se obravnava v mnenju iz člena 11(1), priložena pa mu je izjava o upravljanju, ki se nanaša na navedeno poročilo v celoti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9

črtano

Pristojni organ

1.  Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je pristojen za:

(a)  izdajo, pregled in odvzem akreditacije plačilnih agencij iz člena 8(2);

(b)  akreditacijo usklajevalnega organa iz člena 8(4);

(c)  imenovanje certifikacijskega organa iz člena 11;

(d)  izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu.

2.  Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji oziroma (po pregledu) o odvzemu akreditacije plačilne agencije in usklajevalnega organa na podlagi proučitve akreditacijskih meril, ki jih Komisija sprejme v skladu s točko (a) člena 10(1). Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah in odvzemih akreditacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10a

Usklajevalni organi

1.  Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica imenuje javni usklajevalni organ, ki mu dodeli naslednje naloge:

(a)  zbiranje dokumentov, podatkov in informacij, ki se predložijo Komisiji, ter njihovo pošiljanje Komisiji;

(b)  predložitev letnih obračunov, poročila o letni potrditvi obračunov iz člena 51(2) in poročila o smotrnosti z združitvijo in zbiranjem podatkov in dokumentov, ki jih predložijo plačilne agencije;

(c)  sprejetje ali usklajevanje ukrepov za odpravo splošnih pomanjkljivosti in obveščanje Komisije o vseh nadaljnjih ukrepih;

(d)  zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije.

Države članice usklajevalni organ posebej akreditirajo za obdelovanje finančnih informacij iz točke (a) prvega pododstavka.

Letni obračuni, poročilo o letni potrditvi obračunov in poročilo o smotrnosti, ki jih predloži usklajevalni organ, se obravnavajo v mnenju iz člena 11(1), predložijo pa se skupaj z izjavo o upravljanju, ki se nanaša na navedeno poročilo v celoti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica, ki imenuje več kot en certifikacijski organ, določi tudi javni certifikacijski organ na nacionalni ravni, odgovoren za usklajevanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  sta poročanje o smotrnosti glede kazalnikov izložkov za namene letne potrditve smotrnosti iz člena 52 in poročanje o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 115 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], ki dokazujeta skladnost s členom 35 te uredbe, pravilna;

(c)  je poročanje o izložkih za namene letne potrditve obračunov iz člena 51(2), ki dokazuje skladnost s členom 35 te uredbe, pravilno;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  so odhodki za ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, zakoniti in pravilni. ;

(d)  je poročanje za večletno spremljanje smotrnosti iz členov 115 in 121 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], v katerem so navedene opravljene operacije in napredek pri doseganju ciljev, kakor so določeni v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pravilno;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da)  so odhodki za vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] skladni z veljavnim pravom Unije;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(db)  so odhodki za ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, Uredbe (EU) št. 228/2013, Uredbe (EU) št. 229/2013 in Uredbe (EU) št. 1144/2014, za katere se od Komisije zahteva povračilo, zakoniti in pravilni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V navedenem mnenju je tudi navedeno, ali se je pri pregledu pojavil dvom o trditvah iz izjave o upravljanju iz točke (c) člena 8(3).

V navedenem mnenju je tudi navedeno, ali se je pri pregledu pojavil dvom o trditvah iz izjave o upravljanju iz točke (c) člena 9(3).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je navedeno agencijo akreditiral, in organov, ki so pristojni za izvajanje in spremljanje SKP.

2.  Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem, tako v smislu finančnega poslovodenja kot tudi v zvezi z oceno doseganja predvidenih ciljev intervencij. Vsi podatki in informacije, ki certifikacijskim organom omogočajo, da zagotovijo doseganje ciljev, ter podatki, na podlagi katerih so bile oblikovane predpostavke, so dostopni na pregleden način. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je navedeno agencijo akreditiral, in organov, ki so pristojni za izvajanje in spremljanje SKP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki so predmet navedenih pregledov, ter o certifikatih in poročilih, vključno s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo navedeni organi.

črtano

Izvedbeni akti določajo tudi:

(a)  revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov;

(b)  revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Ko pristojni organi držav članic imenujejo certifikacijske organe iz tega člena in o tem obvestijo Komisijo, ta najpozneje eno leto po ... [datum začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu predloži izčrpen seznam vseh teh organov, drugič pa ga predloži najpozneje štiri leta po tem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Letno zgornjo mejo odhodkov EKJS opredeljujejo najvišji zneski, določeni za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom)[COM(2018) 322 final].

1.  Letno zgornjo mejo odhodkov EKJS opredeljujejo najvišji zneski, določeni za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom)[COM(2018)0322], ki določa posamezne omejitve za države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 12a

Pooblastila Komisije

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)  minimalnih pogojih za akreditacijo plačilnih agencij iz člena 9(2) in usklajevalnih organov iz člena 10(4);

(b)  obveznostih plačilnih agencij glede javne intervencije ter vsebini njihovih odgovornosti na področju upravljanja in kontrole;

(c)  postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov, imenovanje in preklic imenovanja certifikacijskih organov ter postopkih za nadzor akreditacije plačilnih agencij, ob upoštevanju načela sorazmernosti;

(d)  delu in pregledih, ki so podlaga za izjavo o upravljanju plačilnih agencij iz točke (c) člena 9(3);

(e)  delovanju usklajevalnega organa in uradnem sporočanju informacij Komisiji iz člena 10(4).

2.  Komisija v skladu s členom 100 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki so predmet navedenih pregledov, ter o certifikatih in poročilih, vključno s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo navedeni organi.

Navedeni delegirani akti določajo tudi:

(a)  revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov ter

(b)  revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj in lahko vključujejo možnost spremljanja preverjanj plačilnih agencij na kraju samem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da bi se kmetijskemu sektorju za upravljanje trga ali stabilizacijo ali za primere kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, zagotovila dodatna podpora, se na začetku vsakega leta v EKJS vzpostavi rezerva (v nadaljnjem besedilu: kmetijska rezerva).

Da bi se kmetijskemu sektorju za upravljanje trga ali stabilizacijo ali za hitro odzivanje na primere kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, zagotovila dodatna podpora, se v proračunu SKP vzpostavi kmetijska krizna rezerva EU (v nadaljnjem besedilu: rezerva).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odobritve za kmetijsko rezervo se vnesejo neposredno v proračun Unije.

Odobritve za rezervo se vnesejo neposredno v proračun Unije in se uporabijo za proračunsko leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora, za financiranje naslednjih ukrepov:

(a)   ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov, kot je določeno v členih 8 do 21 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)  izrednih ukrepov, kot je določeno v poglavju I dela V Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)  ukrepov za dopolnitev instrumentov za stabilizacijo dohodka iz člena 70 Uredbe (EU) ... / ... [uredba o strateških načrtih SKP] v primeru tržnih kriz, katerih pogostost je višja od vnaprej določenega praga za posamezni sektor.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev tega člena in opredelitev sektorskih pragov, na podlagi katerih se uvedejo ukrepi za dopolnitev instrumentov za stabilizacijo dohodka, kot je navedeno v točki (c) odstavka 1 tega člena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sredstva iz kmetijske rezerve so na voljo za ukrepe iz členov od 8 do 21 ter 219, 220 in 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Začetni znesek v višini 400 000 000 EUR v trenutnih cenah se določi leta 2021 kot dodatek k proračunoma EKJS in EKSRP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kmetijska rezerva znaša vsaj 400 milijonov EUR v tekočih cenah na začetku vsakega leta v obdobju 2021–2027. Komisija lahko med letom prilagodi znesek kmetijske rezerve, če je to ustrezno glede na tržni razvoj ali obete v tekočem ali naslednjem letu, pri čemer upošteva razpoložljive odobritve iz EKJS.

Na začetku vsakega leta v obdobju 2021–2027 je znesek kmetijske krizne rezerve EU vsaj enak začetnemu znesku, določenemu leta 2021, pri čemer se lahko v tem obdobju poveča do zgornje meje 1 500 000 000 EUR v tekočih cenah brez poseganja v ustrezne odločitve, ki jih sprejme proračunski organ.

Znesek kmetijske krizne rezerve EU se prilagodi z letnim proračunskim postopkom ali med letom, če je to ustrezno glede na razvoj krize ali obete v tekočem ali naslednjih letih, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi namenski prejemki, dodeljeni EKJS, ali razpoložljive razlike v okviru posebne zgornje meje za EKJS.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če te razpoložljive odobritve niso zadostne, se lahko za financiranje rezerve do začetnega zneska iz prvega pododstavka uporabi finančna disciplina.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjih proračunskih letih.

Z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja rezerve v naslednjih proračunskih letih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe skupni neporabljeni znesek iz krizne rezerve, ki je na razpolago na koncu leta 2020, prenese v leto 2021 in se ne vrne v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (c) člena 5(2), ter se da na razpolago za financiranje kmetijske rezerve.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe in finančni prispevek Unije za posebne ukrepe iz točke (f) člena 5(2) te uredbe, ki se dodeli v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013 (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).

Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prilagoditvena stopnja, določena v skladu s tem členom, se uporablja samo za neposredna plačila, višja od 2000 EUR, ki se odobrijo upravičencem v ustreznem koledarskem letu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke za prilagoditev plačil, izvršenih v skladu z odstavkom 3, brez uporabe postopka iz člena 101.

6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke za prilagoditev plačil, izvršenih v skladu z odstavkom 3, z uporabo postopka iz člena 101.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v skladu s točko (b) člena 7 navedene satelitske podatke brezplačno zagotavlja organom, pristojnim za sistem za spremljanje površin, ali izvajalcem storitev, ki jih navedeni organi pooblastijo, da jih zastopajo.

Komisija v skladu s točko (b) člena 7 navedene satelitske podatke brezplačno zagotavlja organom, pristojnim za sistem za spremljanje in kontrolo površin, ali izvajalcem storitev, ki jih navedeni organi pooblastijo, da jih zastopajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko izvedbo nalog, ki vključujejo tehnike ali metode dela v zvezi s sistemom za spremljanje površin iz točke (c) člena 64(1), zaupa specializiranim organom.

Komisija lahko izvedbo nalog, ki vključujejo tehnike ali metode dela v zvezi s sistemom za spremljanje in kontrolo površin iz točke (c) člena 64(1), zaupa specializiranim organom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami;

(b)  zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja tal, voda, kmetijskih rastlin in druge vegetacije, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami, ter ocenjevanja odpornosti kmetijskih sistemov na podnebne spremembe in napredka pri doseganju ustreznih ciljev trajnostnega razvoja;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  prispevanje k preglednosti svetovnih trgov;

(d)  prispevanje k ukrepom za povečanje preglednosti svetovnih trgov, vključno s spremljanjem trga, pri katerem se upoštevajo cilji in zaveze Unije, med drugim glede skladnosti politik za razvoj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v skladu s točko (c) člena 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju z zasebnim sektorjem.

Komisija v skladu s členom 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP ter njenih učinkov, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z Eurostatom, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju z zasebnim sektorjem ob hkratnem zagotavljanju čim večje nepristranskosti, preglednosti in prosto dostopnih informacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  leta 2021: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

(a)  leta 2021: 1,5 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  leta 2022: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

(b)  leta 2022: 1,5 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če je prerazporeditev v ali iz EKSRP potekala v skladu s členom 90 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], se predhodno financiranje ne izplača oziroma ne izterja.

3.  Če je prerazporeditev v ali iz EKSRP potekala v skladu s členom 90 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], se predhodno financiranje lahko izplača oziroma izterja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

4.  Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP ali regionalni intervencijski program in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP. Izračunajo se tako, da se stopnja prispevka za vsako vrsto intervencije uporabi za izvršene javne odhodke v zvezi s to intervencijo, kot je navedeno v členu 85 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

1.  Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP ali, kjer je ustrezno, za vsak regionalni intervencijski program. Izračunajo se tako, da se stopnja sofinanciranja za vsako vrsto intervencije uporabi za izvršene javne odhodke v zvezi s to intervencijo, kot je navedeno v členu 85 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih, je treba predhodno plačati za finančni instrument in lahko znaša do 25 % skupnega zneska prispevka strateškega načrta SKP, odobrenega za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju;

(a)  znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih, je treba predhodno plačati za finančni instrument in lahko znaša do 25 % skupnega zneska sofinanciranja strateškega načrta SKP, odobrenega za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP in ustreznih sklepov o potrditvi. Navedeni obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

1.  Komisija po prejemu zadnjega poročila o letni potrditvi obračunov za izvajanje strateškega načrta SKP izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP in ustreznih sklepov o potrditvi. Navedeni obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če Komisiji v roku iz odstavka 1 niso bili poslani zadnje letno poročilo o smotrnosti in dokumenti, potrebni za potrditev obračunov zadnjega leta izvajanja načrta, se prevzeta obveznost za preostali znesek samodejno sprosti v skladu s členom 32.

3.  Če Komisiji v roku iz odstavka 1 niso bili poslani zadnje letno poročilo o potrditvi obračunov in dokumenti, potrebni za potrditev obračunov zadnjega leta izvajanja načrta, se prevzeta obveznost za preostali znesek samodejno sprosti v skladu s členom 32.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti.

1.  Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra tretjega leta po letu proračunske obveznosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja navedenega postopka ali navedene upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 3.

3.  V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja navedenega postopka ali navedene upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 4.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 2;

(a)  del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 3;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V okviru EKSRP lahko operacija prejme različne oblike podpore iz strateškega načrta SKP in iz drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) ali instrumentov Unije samo v primeru, če celotna dodeljena pomoč, ki zajema različne oblike podpore, ne presega največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno vrsto intervencije iz naslova III Uredbe (EU) št. .../... (uredba o strateških načrtih SKP). V takšnih primerih države članice Komisiji ne prijavijo odhodkov za:

V okviru EKSRP lahko operacija prejme različne oblike podpore iz strateškega načrta SKP in iz drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) ali instrumentov Unije samo v primeru, če celotna dodeljena pomoč, ki zajema različne oblike podpore, ne presega največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno vrsto intervencije iz naslova III Uredbe (EU) št. .../... (uredba o strateških načrtih SKP). V takšnih primerih se odhodki ne prijavijo za:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če:

Unija lahko odhodke za ukrepe, določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, Uredbi (EU) št. 228/2013, Uredbi (EU) št. 229/2013 in Uredbi (EU) 1144/2014, financira samo, če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi pravili Unije ali

(b)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi pravili Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  je bil po posameznih vrstah intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP],

črtano

(i)  zanje sporočen ustrezen izložek in

(ii)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja, ki ne zajemajo pogojev za upravičenost posameznih upravičencev, določenih v nacionalnih strateških načrtih SKP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Unija lahko odhodke za ukrepe iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] financira samo, če:

(a)   so jih izvršile akreditirane plačilne agencije;

(b)  je zanje sporočen ustrezen izložek;

(c)  če so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja in ob upoštevanju osnovnih zahtev Unije, ki ne zajemajo pogojev za upravičenost posameznih upravičencev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če Komisija na podlagi izjave o odhodkih ali informacij iz člena 88 ugotovi, da plačilni roki iz člena 36 niso bili upoštevani, ima država članica možnost, da predloži svoje pripombe v roku, ki ni krajši od 30 dni. Če država članica ne predloži svojih pripomb v določenem roku ali če Komisija meni, da je odgovor nezadosten, lahko Komisija zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 19(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 30.

2.  Če Komisija na podlagi izjave o odhodkih ali informacij iz člena 88 ugotovi, da plačilni roki iz člena 36 niso bili upoštevani, ima država članica možnost, da predloži svoje pripombe v roku, ki ni krajši od 30 dni. Če država članica ne predloži svojih pripomb v določenem roku ali če Komisija ugotovi, da so bile predložene pripombe očitno nezadostne, lahko Komisija zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 19(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 30. Komisija zagotovi, da zmanjšanja ne povzročijo dodatnih zamud ali težav za končne upravičence v državi članici.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v člen 51.

3.  Zmanjšanja iz tega člena se uporabljajo v skladu z načelom sorazmernosti in ne posegajo v člen 51.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če države članice ne predložijo dokumentov iz členov 8(3) in 11(1) v rokih, določenih v členu 8(3), lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine plačilo skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 19(3). Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, ko od zadevne države članice prejme manjkajoče dokumente, pod pogojem da jih prejme najpozneje šest mesecev po izteku roka.

Če države članice ne predložijo dokumentov in podatkov iz člena 8 in člena 11(1) v rokih, določenih v členu 8 in, kadar je to primerno, v členu 129(1) Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine plačilo skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 19(3). Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, ko od zadevne države članice prejme manjkajoče dokumente, pod pogojem da jih prejme najpozneje šest mesecev po izteku roka.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če Komisija v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 52 ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom ustreznega sporočenega izložka znaša več kot 50 % ter država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali začasna plačila iz člena 30.

Če Komisija v okviru letne potrditve obračunov iz člena 51(2) ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom ustreznega sporočenega izložka znaša več kot 50 % ter država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali začasna plačila iz člena 30.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev, ki so določeni v nacionalnem strateškem načrtu SKP in se spremljajo v skladu s členoma 115 in 116 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Države članice v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju mejnikov in kadar sporočena vrednost enega ali več kazalnikov rezultatov, ki so določeni v nacionalnem strateškem načrtu SKP in se spremljajo v skladu s členoma 115 in 116 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], razkrije več kot 25-odstotni primanjkljaj za leto poročanja, predložijo utemeljitev za ta primanjkljaj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Kadar država članica ne more zagotoviti ustrezno utemeljenih razlogov, lahko Komisija zadevno državo članico pozove, naj predloži in izvede akcijski načrt, ki se pripravi ob posvetovanju s Komisijo. V akcijskem načrtu so opisani potrebni popravni ukrepi in predvideni časovni okvir za njihovo izvajanje.

V ta namen Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi dodatna pravila o elementih akcijskih načrtov, predvsem z opredelitvijo kazalnikov napredka, in postopku za pripravo akcijskih načrtov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če akcijski načrt, ki ga je predložila država članica, očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija, potem ko se posvetuje z zadevno državo članico in ji da priložnost za odziv, sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30. Komisija pred začetkom postopka za začasno prekinitev upošteva navedeni časovni okvir za izvajanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odstavek 1 tega člena se uporablja od ... [dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe]

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko v primeru resnih pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Komisija v primeru resnih pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja po potrebi od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Začasna prekinitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka in ki ne presega dvanajst mesecev. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno prekinitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi navedeno obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno prekinjena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 53.

Začasna prekinitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka in ki ne presega dvanajst mesecev, pri čemer se upoštevajo ugotovitve preverjanj, ki jih izvaja Komisija v skladu s členom 47. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno prekinitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi navedeno obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno prekinjena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 53.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30, se upoštevajo delegirani akti, sprejeti v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil in ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice se lahko odločijo, da plačajo predplačila v višini do 50 % v okviru intervencij iz členov 68 in 71 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

3.  Države članice se lahko odločijo, da plačajo predplačila v višini do 50 % v okviru intervencij iz členov 68 in 71 ter poglavja III naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], pa tudi oddelka I poglavja II Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP.

2.  Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP ter v glavnem financirajo kmetijske rezerve, določene v EKJS in v okviru omejitev iz člena 14.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 7, je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da ozavešča javnost o vsebini in ciljih te politike, z informacijskimi kampanjami ponovno vzpostavlja zaupanje potrošnikov po krizah, obvešča kmete in druge osebe, ki so aktivne na podeželju, ter spodbuja evropski model kmetijstva in ga približa državljanom.

Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 7, je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da ozavešča javnost o vsebini in ciljih te politike, vključno z njenim vplivom na podnebje, okolje, dobrobit živali in razvoj. Namenjeno je obveščanju državljanov o izzivih na področju kmetijstva in hrane, obveščanju kmetov in potrošnikov, ponovnemu vzpostavljanju zaupanja potrošnikov po krizah z informacijskimi kampanjami, obveščanju kmetov in drugih oseb, ki so aktivne na podeželju, spodbujanju bolj trajnostnega modela kmetijstva Unije in ter pomoči državljanom za njegovo boljše razumevanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Omogoča skladno, objektivno in izčrpno informiranje v Uniji in zunaj nje.

Omogoča skladno, nepristransko, na dokazih temelječe, objektivno in izčrpno informiranje v Uniji in zunaj nje na podlagi načrta za komuniciranje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pogoji, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru skladov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pogoji glede podrobnosti izjav o odhodkih, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru skladov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene člena 127 finančne uredbe Komisija dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi iz člena 11 te uredbe, razen če je obvestila države članice, da se za dano proračunsko leto ne more opreti na delo certifikacijskega organa, in to upošteva v svoji oceni tveganja glede potrebe po revizijah Komisije v zadevni državi članici.

Za namene člena 127 finančne uredbe Komisija dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi iz člena 11 te uredbe, in to upošteva v svoji oceni tveganja glede potrebe po revizijah Komisije v zadevni državi članici, razen če je državo članico obvestila, da se ne more opreti na to delo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ali imajo odhodki, ki spadajo na področje uporabe člena 5(2) in člena 6 in ustrezajo intervencijam iz Uredbe (EU) .../...[uredba o strateških načrtih SKP], ustrezen izložek, kot je naveden v letnem poročilu o smotrnosti;

(b)  ali imajo odhodki, ki spadajo na področje uporabe člena 5(2) in člena 6 in ustrezajo intervencijam iz Uredbe (EU) .../...[uredba o strateških načrtih SKP], ustrezen izložek, kot je naveden v poročilu o letni potrditvi obračunov;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da)  ali se akcijski načrti iz členov 39 in 40 pravilno izvajajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru velikih pomanjkljivosti, ugotovljenih v upravljavskih in kontrolnih sistemih države članice, in za zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije v skladu s členom 57 te uredbe lahko Komisija razširi svoja preverjanja, da potrdi pogoje, pod katerimi so bile izvedene in preverjene operacije, ki jih financirata sklada, da se zagotovi skladnost vseh intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] z veljavnim pravom Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko razširjeno spremljanje še naprej izvaja, dokler so prisotne resne pomanjkljivosti v upravljavskem sistemu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o nepravilnostih v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 2988/95 in drugih primerih neizpolnjevanja pogojev, ki so jih države članice določile v strateškem načrtu SKP, ter primerih domnevnih goljufij in informacije o ukrepih v skladu z oddelkom 3 tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih z navedenimi nepravilnostmi in goljufijami.

3.  Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o nepravilnostih v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 2988/95 in drugih primerih neizpolnjevanja pogojev, ki so jih države članice določile v strateškem načrtu SKP, ter primerih domnevnih goljufij in informacije o ukrepih v skladu z oddelkom 3 tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih z navedenimi nepravilnostmi in goljufijami. Komisija bo te informacije povzela in objavila večletna poročila ter jih posredovala Evropskemu parlamentu. 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Letna potrditev obračunov

(Ne zadeva slovenske različice.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu s členoma 52 in 53.

Navedeni izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 53.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za potrditev obračunov iz člena 1 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenih aktov iz drugega pododstavka odstavka 1 in njihovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati.

Komisija sprejme izvedbene akte pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, ter določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije v zvezi z odhodki iz člena 5(2) in člena 6, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], kadar:

(a)  izložek iz poročila o letni potrditvi obračunov ne ustreza odhodkom iz člena 5(2) in člena 6 ali

(b)  znesek podpore na enoto odstopa za več kot znaša delež odstopanja iz strateškega načrta SKP države členice za vrste intervencij, za katere se uporablja člen 89 Uredbe (EU) .../... [uredbe o strateških načrtih SKP].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ti izvedbeni akti ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu s členom 53 te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija oceni zneske, ki jih je treba zmanjšati na podlagi razlike med letnimi odhodki, prijavljenimi za intervencijo, in zneskom ustreznega sporočenega izložka v skladu z nacionalnim strateškim načrtom SKP in ob upoštevanju utemeljitev zadevne države članice. Ta zmanjšanja se uporabljajo le za odhodke, prijavljene za zadevno intervencijo, ki nima ustreznega izložka.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2). Komisija o svojem namenu obvesti državo članico, ki jo to zadeva, ter ji da na voljo najmanj 30 dni, da predloži pripombe, preden se predloži osnutek izvedbenega akta v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)  potrditvi obračunov iz odstavkov 1 in 2 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenih aktov iz drugega pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 ter njihovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati;

(b)  merilih za utemeljitve zadevne države članice ter metodologiji in merilih za uporabo zmanjšanj iz odstavka 2.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 52

črtano

Letna potrditev smotrnosti

1.  Kadar odhodki iz člena 5(2) in člena 6, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], nimajo ustreznega izložka, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti, Komisija pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sprejme izvedbene akte, v katerih določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije. Navedeni izvedbeni akti ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu s členom 53 Uredbe.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

2.  Komisija oceni zneske, ki jih je treba zmanjšati na podlagi razlike med letnimi odhodki, prijavljenimi za intervencijo, in zneskom ustreznega sporočenega izložka v skladu z nacionalnim strateškim načrtom SKP in ob upoštevanju utemeljitev države članice.

3.  Pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 Komisija državi članici da priložnost, da predloži pripombe in utemelji razlike.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih za utemeljitve zadevne države članice ter metodologiji in merilih za uporabo zmanjšanj.

5.  

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljenih pomanjkljivosti.

2.  Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Upošteva naravo kršitve in finančno škodo Unije. Izključitev utemelji z ugotovljenimi nepravilno porabljenimi zneski. Če izračun točnega zneska ni razumno mogoč, se sorazmerno uporabijo pavšalni popravki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih in metodologiji za izvedbo finančnih popravkov.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih in metodologiji za izvedbo finančnih popravkov, vključno s pavšalnimi popravki iz odstavka 2.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, roki, ki jih je treba spoštovati, ter spravnim postopkom iz odstavka 3, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, roki, ki jih je treba spoštovati, ter spravnim postopkom iz odstavka 3, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 53a

Izterjave v primeru neizpolnjevanja

1.  Države članice od upravičenca zahtevajo vračilo vseh neupravičenih plačil po nastanku nepravilnosti in v drugih primerih, ko upravičenci ne izpolnjujejo pogojev za intervencije iz strateškega načrta SKP, in po potrebi sprožijo pravni postopek.

2.  Če se izterjava ne izvede v štirih letih po datumu zahtevka za izterjavo oziroma v osmih letih, kadar spor v zvezi z izterjavo rešujejo nacionalna sodišča, 50 % finančnih posledic neizterjave krije zadevna država članica, 50 % pa Unija, ne glede na zahtevo, da zadevna država članica nadaljuje postopek izterjave v skladu s členom 57.

3.  Države članice se lahko v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da bodo izterjavo opustile. Ta odločitev se lahko sprejme le v naslednjih primerih:

(a)  kadar je skupna vsota že nastalih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave, ta pogoj velja za izpolnjenega, če:

(i)  znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za intervencijo, brez obresti ne presega 100 EUR; or

(ii)  znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za intervencijo, brez obresti znaša med 100 EUR in 250 EUR in zadevna država članica na podlagi nacionalne zakonodaje za neizterjavo javnih dolgov uporablja prag, ki je enak ali višji od zneska, ki ga je treba izterjati;

(b)  kadar izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalnim pravom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zneski, izterjani od držav članic zaradi nepravilnosti in drugih primerov neizpolnjevanja pogojev intervencij iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

Zneski, izterjani od držav članic zaradi nepravilnosti in drugih primerov neizpolnjevanja pogojev intervencij iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, in pripadajoče obresti, ki se izračunajo od dne, ki sledi datumu, ko plačilo zapade, se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko brez poseganja v prvi odstavek plačilni agenciji kot organu, pristojnemu za izterjavo dolga, naročijo, naj vse neporavnane dolgove upravičenca odšteje od prihodnjih plačil temu upravičencu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti in drugi primeri neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, države članice opravijo finančne popravke, tako da v celoti ali delno prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti in drugi primeri neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, države članice opravijo finančne popravke, tako da delno ali v izjemnih primerih v celoti prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi, ki se izračunajo od dne, ki sledi datumu, ko plačilo zapade, se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz istega strateškega načrta SKP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice od vseh prihodnjih plačil upravičencem, ki jih mora izvesti plačilna agencija, odštejejo vsak znesek, za katerega ugotovijo, da je neupravičen zaradi neodpravljenih nepravilnosti upravičenca, kot določa ta člen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vendar lahko države članice preklicana ali izterjana sredstva Unije v celoti ponovno uporabijo za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice vzpostavijo učinkovite upravne in kontrolne sisteme, da se zagotovi skladnost z zakonodajo Unije, ki ureja intervencije Unije.

2.  Države članice vzpostavijo učinkovite upravne in kontrolne sisteme, da se zagotovi skladnost z zakonodajo Unije, ki ureja intervencije Unije. Kontrolni sistemi se opišejo v nacionalnem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 101 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP]. Ti upravljavski in kontrolni sistemi lahko vključujejo mehanizme zgodnjega opozarjanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru kazni, določene v obliki zmanjšanja zneska pomoči ali plačane podpore, znesek kazni ne preseže 100 % zneska vloge za pomoč, zahtevka za plačilo ali upravičenega zneska, za katerega se uporabi kazen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru kazni v obliki zneska, izračunanega na podlagi količine in/ali obdobja, ki ju zadeva neizpolnjevanje, ta znesek ne presega zneska, enakega odstotku iz drugega pododstavka.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru kazni v obliki začasne prekinitve, ukinitve odobritve, priznanja ali dovoljenja ali v primeru odvzema pravice do sodelovanja v intervenciji ali do koriščenja njenih ugodnosti lahko najdaljše obdobje traja tri zaporedna leta, če pa se neizpolnjevanje ponovi, se lahko podaljša.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca)  če so razlog za neizpolnjevanje očitne napake upravičenca v zvezi z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo, ki jih prizna plačilna agencija ter se popravijo in prilagodijo, preden je o njih obveščen upravičenec;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(cb)  če je neizpolnjevanje manj resno, manjšega obsega ali trajanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 57a

Popravljanje napak

1.  Države članice lahko v svoje strateške načrte SKP vključijo določbe, ki upravičencem priznavajo pravico, da spremenijo ali drugače uskladijo upravno izjavo ali vlogo za pomoč ali podporo, ki so jo predhodno vložili, brez zmanjšanja ali kazni, če:

(a)  je upravičenec storil administrativno napako pri poročanju o svojem položaju;

(b)  je upravičenec narobe razumel merila za upravičenost, zaveze ali druge obveznosti v zvezi s pogoji za dodelitev pomoči ali podpore glede na njegov položaj.

Ta pravica do spremembe ali prilagoditve se lahko uveljavi, kadar je napaka ali pomota storjena v dobri veri in ne kaže, da bi bila poskus goljufije.

Za ugotavljanje dobre vere upravičenca so odgovorni ustrezni nacionalni organi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo takšno stopnjo pregledov, ki je potrebna za učinkovito upravljanje tveganj.

Države članice zagotovijo takšno stopnjo pregledov, ki je potrebna za učinkovito upravljanje tveganj in je lahko manjša od začetne stopnje, kadar sistemi za upravljanje in spremljanje pravilno delujejo ter stopnje napak ostajajo na sprejemljivi ravni. Zadevni organ pripravi vzorec pregledov iz celotne populacije prosilcev, ki po potrebi vključuje naključni del, da se pridobi reprezentativna stopnja napake, in del, določen na podlagi ocene tveganj, ki se osredotoči na področja, pri katerih je tveganje za finančni interes Unije največje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  druga pravila o pregledih, ki jih izvedejo države članice, v zvezi z merili iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotavljajo nediskriminatorno obravnavanje, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine;

(a)  (Ne zadeva slovenske različice.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, uveden z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta³³ , ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004³⁴ ;

(c)  „sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, uveden z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta³³, ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004³⁴, ali, kadar je to primerno, sistem za identifikacijo ali registracijo prašičev, uveden z Direktivo Sveta 2008/71/ES^34a, ter druge podatkovne zbirke za živali, ki so jih uvedle države članice;

__________________

__________________

³³ Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

³³ Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

³⁴ Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

³⁴ Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

^34a Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  „sistem brez zahtevkov“ pomeni sistem za vloge za intervencije v zvezi s površino ali živalmi, v katerem so v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja država članica, na voljo potrebni podatki, ki jih zahteva uprava, in sicer najmanj za posamezna območja ali živali, za katere se zaprosi za pomoč.

(f)  „sistem brez zahtevkov“ pomeni vnaprej izpolnjen ali drugačen sistem za vloge za intervencije v zvezi s površino ali živalmi, v katerem so v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja država članica, na voljo potrebni podatki, ki jih zahteva uprava, in sicer najmanj za posamezna območja ali živali, za katere se zaprosi za pomoč.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  sistem za spremljanje površin;

(c)  sistem za spremljanje in kontrolo površin;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Integrirani sistem deluje na podlagi elektronskih zbirk podatkov in geografskih informacijskih sistemov ter omogoča izmenjavo in integracijo podatkov med elektronskimi zbirkami podatkov in geografskimi informacijskimi sistemi.

2.  Integrirani sistem deluje na podlagi elektronskih zbirk podatkov in geografskih informacijskih sistemov ter omogoča izmenjavo in integracijo podatkov med elektronskimi zbirkami podatkov in geografskimi informacijskimi sistemi (v nadaljnjem besedilu: GIS). V ta namen GIS omogoča nanašanje slojev geoprostorskih podatkov o kmetijskih ali katastrskih ali referenčnih parcelah na podatke o zaščitenih območjih in opredeljenih območjih, določenih v skladu z zakonodajo Unije iz Priloge XI k Uredbi (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], kot so območja Natura 2000 ali območja, občutljiva za onesnaževanje z nitrati, skupaj s podatki o njihovih krajinskih značilnostih in ekološki infrastrukturi (drevesa, žive meje, ribniki, varovalni pasovi, obrežni pasovi itd.).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija lahko brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

3.  Komisija brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi desetimi koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice.

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi desetimi koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice. Ustrezne informacije iz zbirke podatkov se lahko predložijo tudi kot povzetki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a.  Države članice zagotovijo, da imajo upravičenci in morebitni upravičenci dostop do vseh referenčnih in atributivnih podatkov o zemljiščih, ki jih uporabljajo ali jih nameravajo uporabljati, da se jim omogoči priprava točne vloge.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kar zadeva pomoč za intervencije v zvezi s površino iz člena 63(2), ki se izvajajo v skladu z nacionalnimi strateškimi načrti SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge, in sicer z uporabo geoprostorske vloge, ki jo zagotovi pristojni organ.

1.  Kar zadeva pomoč za intervencije v zvezi s površino iz člena 63(2), ki se izvajajo v skladu z nacionalnimi strateškimi načrti SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge, in sicer z uporabo obrazca, ki ga zagotovi pristojni organ v svoji geoprostorski vlogi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če se država članica odloči za uporabo sistema brez zahtevkov, upravi omogoči izvedbo upravičenih plačil upravičencem na podlagi obstoječih podrobnosti v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, če ni bilo sprememb, ter z dopolnjenimi informacijami, ko je prišlo do spremembe. Te podrobnosti in vse dodatne informacije potrdi upravičenec.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje površin.

1.  Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje in kontrolo površin. Komisija lahko na podlagi utemeljenih razlogov odobri prehodno obdobje za vzpostavitev sistema za spremljanje in kontrolo površin za države članice, ki v zadnjem času niso uporabljale takega sistema.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice letno ocenijo kakovost sistema za spremljanje površin v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Države članice letno ocenijo kakovost sistema za spremljanje in kontrolo površin v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice za pomoč iz člena 63 vzpostavijo sistem kontrol in kazni.

Države članice za pomoč iz člena 63 vzpostavijo sistem kontrol in kazni. Države članice prek plačilnih agencij ali organov, ki so jih pooblastile, da delujejo v njihovem imenu, opravijo upravne preglede vlog za pomoč, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za upravičenost do pomoči. Poleg teh pregledov se opravijo tudi pregledi na kraju samem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice za vsako intervencijo iz člena 63(2) zagotovijo, da vsakoletni kontrolni vzorec za preglede na kraju samem vključuje vsaj 5 % vseh upravičencev. Ta odstotek se ustrezno poveča, če se ugotovi kakršno koli resno neizpolnjevanje v okviru dane intervencije ali ukrepa. Države članice pa lahko ta odstotek zmanjšajo, če je stopnja napak na sprejemljivi ravni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odstavki 1 do 5 člena 57 se smiselno uporabljajo.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  obliki, vsebini in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

(a)  obliki in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  osnovnih značilnostih in pravilih v zvezi s sistemom za geoprostorske vloge in sistemom za spremljanje površin iz členov 67 in 68.

(b)  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o vsebini predložitve Komisiji in zagotavljanju dostopa Komisije do:

(i)  poročil o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje in kontrolo površin;

(ii)  popravnih ukrepov, ki jih morajo izvesti države članice, kakor je navedeno v členih 66, 67 in 68;

(iii)  osnovnih značilnostih in pravilih v zvezi s sistemom za geoprostorske vloge in sistemom za spremljanje in kontrolo površin iz členov 67 in 68.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek.

2.  Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek. Komisija po potrebi povabi strokovnjake iz tretjih držav, tudi iz držav v razvoju, da pridobi oceno o zunanjem vplivu izvajanja SKP na ravni držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 79

črtano

Priprava programov

1.  Države članice pripravijo programe za preglede, ki se bodo na podlagi člena 75 izvedli v naslednjem obdobju pregledov.

2.  Vsako leto pred 15. aprilom države članice pošljejo Komisiji svoj program iz odstavka 1 in v njem navedejo:

(a)  število podjetij, ki jih je treba pregledati, in njihovo razčlenitev po sektorjih na podlagi zneskov, ki se nanje nanašajo;

(b)  merila, sprejeta za izdelavo programa.

3.  Programe, ki so jih pripravile države članice in predložile Komisiji, države članice izvajajo, če Komisija v osmih tednih ne izrazi pripomb.

4.  Za spremembe programa, ki jih uvedejo države članice, se smiselno uporablja odstavek 3.

5.  Komisija lahko kadar koli zahteva, da se v program držav članic vključi določena kategorija podjetij.

6.  Podjetja, katerih prejemki ali izplačila so skupaj znašali manj kot 40 000 EUR, se v skladu s tem poglavjem pregledajo le iz posebnih razlogov, ki jih navedejo države članice v svojem letnem programu iz odstavka 1 ali Komisija v morebitni predlagani spremembi tega programa.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 101 za spremembo praga iz prvega pododstavka.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kontrolni sistem in kazni v zvezi s pogojenostjo

Kontrolni sistem in kazni v zvezi s pogojenostjo za trajnostni razvoj

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vzpostavijo kontrolni sistem za zagotavljanje, da upravičenci do pomoči iz člena 11 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) 229/2013 izpolnjujejo obveznosti iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Države članice imajo kontrolni sistem za zagotavljanje, da naslednji upravičenci izpolnjujejo obveznosti iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP]:

(a)  upravičenci, ki prejemajo neposredna plačila v skladu s poglavjem II naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

(b)  upravičenci, ki prejemajo letna plačila, predvidena v členih 65, 66 in 67 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

(c)  upravičenci, ki prejemajo podporo na podlagi poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba)  „ponovitev neizpolnjevanja“ pomeni neizpolnjevanje iste določene zahteve ali standarda več kot enkrat, če je bil upravičenec obveščen o prejšnjem neizpolnjevanju in je glede na okoliščine imel možnost sprejeti ukrepe, potrebne za odpravo prejšnjega neizpolnjevanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice v svojem kontrolnem sistemu iz odstavka 1:

3.  Države članice za izpolnjevanje svojih obveznosti na področju kontrole, določenih v odstavku 1:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  lahko, kadar je to ustrezno, za izvedbo pregledov na kraju samem iz točke (a) uporabijo daljinsko zaznavanje ali sistem za spremljanje površin;

(c)  lahko, kadar je to ustrezno in izvedljivo, za izvedbo pregledov na kraju samem iz točke (a) uporabijo daljinsko zaznavanje ali sistem za spremljanje in kontrolo površin ter

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca)  vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pripravijo kontrolni vzorec za preglede iz točke (a), ki se izvedejo vsako leto na podlagi analize tveganja, ter vključijo naključno komponento in zagotovijo, da kontrolni vzorec zajema najmanj 1 % upravičencev, ki prejemajo pomoč iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Države članice pripravijo kontrolni vzorec za preglede iz točke (a) odstavka 3 tega člena, ki se izvedejo vsako leto na podlagi analize tveganja, za katero lahko uporabijo utežne faktorje, ter naključno komponento, in zagotovijo, da kontrolni vzorec zajema najmanj 1 % upravičencev, ki prejemajo pomoč, kot je določeno v oddelku 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o poenostavljenih pregledih za kmete, ki sodelujejo v shemah iz člena 25 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3c.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za izvajanje pregledov iz tega člena, vključno s pravili, ki zagotavljajo, da se pri analizi tveganja upoštevata naslednja dejavnika:

(a)  sodelovanje kmetov v sistemu storitev kmetijskega svetovanja iz člena 13 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

(b)  sodelovanje kmetov v sistemu certificiranja iz člena 12(3a) Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], če ta zajema zadevne zahteve in standarde.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

vključijo pravila o uporabi upravnih kazni v primerih, ko se zemljišče prerazporedi v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih. Ta pravila temeljijo na pošteni in pravični porazdelitvi odgovornosti za neizpolnjevanje med prenosnike in prevzemnike;

vključijo pravila o uporabi upravnih kazni v primerih, ko se kmetijsko zemljišče, kmetijsko gospodarstvo ali deli gospodarstva prerazporedijo v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih. Ta pravila temeljijo na pošteni in pravični porazdelitvi odgovornosti za neizpolnjevanje med prenosnike in prevzemnike;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  zagotovijo, da se upravna kazen ne naloži, če je neizpolnjevanje posledica višje sile.

(c)  zagotovijo, da se upravna kazen ne naloži v naslednjih primerih:

(i)  če je neizpolnjevanje posledica višje sile;

(ii)  če je neizpolnjevanje naročil javni organ;

(iii)  če do neizpolnjevanja pride zaradi napake pristojnega organa ali drugega organa in če ni razumno pričakovati, da bi upravičenec, ki ga upravna kazen zadeva, lahko odkril napako;

(iv)  če je neizpolnjevanje preprosto posledica malomarnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravne kazni iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz navedenega oddelka navedene uredbe, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Upravne kazni se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz člena 84(1), ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost, ponavljanje ali namernost ugotovljenega neizpolnjevanja. Naložene kazni so odvračilne in sorazmerne ter izpolnjujejo merila iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo narava, resnost, obseg, trajnost, ponavljanje ali namernost ugotovljenega neizpolnjevanja. Naložene kazni so odvračilne in sorazmerne ter izpolnjujejo merila iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti odstotek zmanjšanja praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1 tega člena.

V primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti odstotek zmanjšanja praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1 tega člena. Zmanjšanje se določi na podlagi ocene narave in resnosti neizpolnjevanja, ki temelji na merilih iz odstavka 1 tega člena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja za posamezne primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič in ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Če se z naknadnim pregledom v obdobju treh zaporednih koledarskih letih ugotovi, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno, se zmanjšanje iz prvega pododstavka uporabi retroaktivno.

Države članice vzpostavijo in uporabijo sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 84(3), ki se uporablja za posamezne primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič in ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Zadevni organ upravičenca obvesti o obveznosti, da sprejme popravni ukrep in predlaga korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo neizpolnjevanja. Če se z naknadnim pregledom v obdobju treh zaporednih koledarskih letih ugotovi, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno, se zmanjšanje iz prvega pododstavka uporabi retroaktivno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko upravičencem, ki prejmejo zgodnje opozorilo, zagotovijo obvezno usposabljanje v okviru sistema kmetijskega svetovanja iz oddelka 3 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Države članice upravičencem, ki prejmejo zgodnje opozorilo, zagotovijo posebno usposabljanje na področju pogojenosti v okviru sistema kmetijskega svetovanja iz oddelka 3 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], na katerem je udeležba lahko obvezna.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  V primeru ponovitve je odstotek zmanjšanja višji od odstotka, ki se uporabi v primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti, ki se sankcionira prvič.

3.  V primeru ponovitve neizpolnjevanja odstotek zmanjšanja praviloma znaša 10 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru naknadnih ponovitev in če ni zagotovljen utemeljen razlog, se šteje, da je upravičenec deloval namerno v smislu odstavka 4.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V primeru namernega neizpolnjevanja je odstotek višji od odstotka, ki se uporabi v primeru ponovitve iz odstavka 3, in se lahko povzpne vse do popolne izključitve iz plačil ter se lahko uporablja eno ali več koledarskih let.

4.  V primeru namernega neizpolnjevanja odstotek zmanjšanja znaša vsaj 15 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1 in se lahko dvigne do popolne izključitve iz plačil ter se lahko uporablja eno ali več koledarskih let.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko obdržijo 20 % zneskov, ki izhajajo iz uporabe zmanjšanj in izključitev iz člena 86.

Države članice lahko obdržijo 25 % zneskov, ki izhajajo iz uporabe zmanjšanj in izključitev iz člena 86.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 100a

Postopek v nujnih primerih

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 100(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  se člen 5, člen 7(3), člena 9 in 34, člen 35(4), členi 36, 37, 38, 43, 51, 52, 54, 110 in 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna izvedbena in delegirana pravila v zvezi z EKJS še naprej uporabljajo za nastale odhodke in izvedena plačila za kmetijsko proračunsko leto 2020 in predhodna leta, v zvezi z EKSRP pa na nastale odhodke in izvedena plačila za programe za razvoj podeželja, ki jih je odobrila Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013,

(a)  se člen 5, člen 7(3), člen 9, člen 26(5), člen 34, člen 35(4), členi 36, 37, 38, 43, 51, 52, 54, 110 in 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna izvedbena in delegirana pravila v zvezi z EKJS še naprej uporabljajo za nastale odhodke in izvedena plačila za kmetijsko proračunsko leto 2020 in predhodna leta, v zvezi z EKSRP pa na nastale odhodke in izvedena plačila za programe za razvoj podeželja, ki jih je odobrila Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 103

črtano

Prehodni ukrepi

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 101 za dopolnitev te uredbe z odstopanji od pravil iz te uredbe in dodatki k njim.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 208 Pogodbe,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb na podeželskih območjih, spodbujanjem socialnega vključevanja, zmanjševanjem razlik v razvoju med območji, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. V sporočilu tudi poudarja globalno razsežnost SKP in navaja zavezo Unije za povečanje skladnosti politik za trajnostni razvoj. Poleg tega bi bilo treba prenoviti SKP, da bo upoštevala pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje in učinka, ki ga ima na tretje države, zlasti države v razvoju, da bo zagotavljala prebivalstvu hrano, ki je hranljiva, varna in zdrava ter spodbujala trajnostni razvoj in učinkovito upravljanje naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, da bi se zagotovila zaščita biotske raznovrstnosti ter ohranili habitati in krajine, v skladu z mednarodnimi obveznostmi in zavezami Unije, vključno z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

(3)  Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na trajnostno kmetijstvo. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, tudi glede skladnosti politik za razvoj, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z njihovimi posebnimi potrebami in osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a)  Izvajanje skupne kmetijske politike bi moralo biti skladno s cilji razvojnega sodelovanja, kot je navedeno v členu 208 Pogodbe, med drugim tudi z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. V skladu s to skladnostjo politik ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ne smejo ogroziti zmogljivosti za proizvodnjo hrane in dolgoročne prehranske varnosti držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav, ter doseganja obveznosti Unije za blažitev podnebnih sprememb v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Z vključitvijo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je izpolnjen ključen predpogoj, ki v okviru novega modela izvajanja predstavlja razumno zagotovilo, da bodo z intervencijami, financiranimi iz proračuna Unije, doseženi cilji iz ustreznih strateških načrtov SKP. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij. Poleg tega bi morali imeti odhodki, ki jih financira Unija za intervencije iz uredbe o strateških načrtih SKP, ustrezen izložek in bi morali izpolnjevati osnovne zahteve Unije in sistemov upravljanja.

(11)  Z vključitvijo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je izpolnjen ključen predpogoj, ki v okviru novega modela izvajanja predstavlja razumno zagotovilo, da bodo z intervencijami, financiranimi iz proračuna Unije, doseženi cilji iz ustreznih strateških načrtov SKP. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij. Poleg tega bi morali imeti odhodki, ki jih financira Unija za intervencije iz uredbe o strateških načrtih SKP, ustrezen izložek in bi morali izpolnjevati osnovne zahteve Unije in sistemov upravljanja. Služiti bi morala tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in optimalne uporabe finančnih sredstev Unije se je treba o načrtovanju in dodeljevanju sredstev Unije in nacionalnih sredstev posvetovati s širokim krogom deležnikov. Takšno posvetovanje bi morale organizirati tako države članice pred določitvijo svojih strateških načrtov SKP kot Komisija pred potrditvijo nacionalnih strategij. Razvojni partnerji bi morali biti vključeni v vprašanja v zvezi s skladnostjo politik za razvoj in vplivi SKP na prebivalce držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21a)  Da bi Komisiji omogočili, da izpolni svoje obveznosti glede zagotavljanja skladnosti politik za razvoj pri izvajanju SKP, kot je določeno v Uredbi (EU).../... [uredba o strateških načrtih SKP], bi bilo treba razširiti nadzorne zmogljivosti za spremljanje zunanjih učinkov SKP, zlasti za države v razvoju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25a)  Glede na novi model izvajanja SKP s poudarkom na rezultatih je treba meriti izložke in učinke v zvezi z vsemi cilji SKP iz členov 5 in 6 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], da se zagotovi učinkovita uporaba sredstev SKP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25b)  V skladu z načelom proračunske učinkovitosti se javna sredstva ne bi smela uporabljati za SKP, če pri tem nastanejo drugi stroški v zvezi s pomočjo za okolje, javno zdravje ali razvoj. Za take škodljive dejavnosti se ne bi smela dodeliti sredstva SKP. Za zagotavljanje učinkovitosti porabe SKP in Unije bi moral torej pojem tveganja za finančne interese proračuna Unije vključevati tveganja za okolje, javno zdravje in skladnost politik za razvoj. S tem se zagotavlja tudi skladnost prednostnih nalog in ciljev SKP ter drugih politik Unije. Učinkovitost javne porabe bi bilo treba zagotoviti z zmanjševanjem dodatnih stroškov na drugih področjih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

(30)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Akcijski načrt bi bilo treba pripraviti ob sodelovanju partnerjev iz člena 94. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spoštovanju okoljskega prava Unije ter zavez Unije in držav članic iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in obveznosti iz Pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Kot je določala že Uredba (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil, če obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja, vključno z neskladnostjo z osnovnimi zahtevami Unije in nezanesljivim poročanjem. Vendar je treba za povečanje učinkovitosti mehanizma pregledati pogoje za začasno prekinitev plačil. Finančne posledice takšnih začasnih prekinitev bi bilo treba določiti z izrednim postopkom potrditve skladnosti.

(31)  Kot je določala že Uredba (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil, če obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja, vključno z neskladnostjo z osnovnimi zahtevami Unije in nezanesljivim poročanjem. Neskladnost med izvajanjem SKP in drugimi politikami Unije, med drugim cilji trajnostnega razvoja ter obveznostmi glede podnebja, okolja in človekovih pravic, bi bilo treba obravnavati kot hudo pomanjkljivost v sistemih upravljanja držav članic. Vendar je treba za povečanje učinkovitosti mehanizma pregledati pogoje za začasno prekinitev plačil. Finančne posledice takšnih začasnih prekinitev bi bilo treba določiti z izrednim postopkom potrditve skladnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Komisija je v skladu s členom 317 Pogodbe odgovorna za izvrševanje proračuna Unije v sodelovanju z državami članicami. Na Komisijo bi bilo treba z izvedbenimi akti prenesti pooblastilo, da odloči, ali so bili odhodki držav članic izvršeni v skladu s pravom Unije. Države članice bi morale imeti pravico, da utemeljijo svoje odločitve o plačilih in da v primeru, ko med njimi in Komisijo ni medsebojnega soglasja, sprožijo spravni postopek. Da bi državam članicam dali pravna in finančna zagotovila v zvezi z odhodki, nastalimi v preteklosti, bi bilo treba določiti zastaralni rok, v katerem Komisija odloči, kakšne bi morale biti finančne posledice zaradi neskladnosti.

(41)  Komisija je v skladu s členom 317 Pogodbe odgovorna za izvrševanje proračuna Unije v sodelovanju z državami članicami. Na Komisijo bi bilo treba z izvedbenimi akti prenesti pooblastilo, da odloči, ali so bili odhodki držav članic izvršeni v skladu s pravom Unije, prednostnimi nalogami in mednarodnimi sporazumi, med drugim agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah. Med temi cilji bi bilo treba posebno pozornost nameniti načelu skladnosti politik za razvoj ter ciljem Unije na področju podnebne in okoljske politike, kot so določeni v členu 191 Pogodbe. Kmetijska politika in njeno financiranje ne bi smela ovirati delovanja drugih politik Unije. Države članice bi morale imeti pravico, da utemeljijo svoje odločitve o plačilih in da v primeru, ko med njimi in Komisijo ni medsebojnega soglasja, sprožijo spravni postopek. Da bi državam članicam dali pravna in finančna zagotovila v zvezi z odhodki, nastalimi v preteklosti, bi bilo treba določiti zastaralni rok, v katerem Komisija odloči, kakšne bi morale biti finančne posledice zaradi neskladnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  Sporočilo Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ kot prihodnjo usmeritev SKP določa okrepitev okoljskega varstva in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev na področju okolja in podnebja. Zato je izmenjava podatkov, zbranih prek identifikacijskega sistema za zemljišča in drugih integriranih administrativnih in kontrolnih sistemov, postala potrebna za okoljske in podnebne namene na nacionalni ravni in na ravni Unije. Potrebna bi bila torej določba, da se podatki, zbrani prek integriranega sistema, ki so pomembni za podnebne in okoljske namene, izmenjujejo med javnimi organi držav članic ter institucijami in organi Unije. Da bi se povečala učinkovitost pri uporabi podatkov, ki so na voljo različnim javnim organom za izdelavo evropske statistike, bi moralo biti določeno tudi, da se morajo podatki, zbrani prek integriranega sistema, dati na voljo za statistične namene organom, ki so del evropskega statističnega sistema.

(49)  Sporočilo Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ kot prihodnjo usmeritev SKP določa okrepitev okoljskega varstva in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev na področju okolja in podnebja. V sporočilu tudi poudarja globalno razsežnost SKP in navaja zavezo Unije za povečanje skladnosti politik za trajnostni razvoj. Zato je izmenjava podatkov, zbranih prek identifikacijskega sistema za zemljišča in drugih integriranih administrativnih in kontrolnih sistemov na nacionalni ravni in na ravni Unije, postala potrebna za okoljske in podnebne namene ter kot podlaga za skladnost politik za razvoj, pa tudi zaradi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in skladnosti z drugimi notranjimi in zunanjimi politikami Unije na nacionalni ravni in na ravni Unije. Potrebna bi bila torej določba, da se podatki, zbrani prek integriranega sistema, ki so pomembni za te namene, izmenjujejo med javnimi organi držav članic ter institucijami in organi Unije. Da bi se povečala učinkovitost pri uporabi podatkov, ki so na voljo različnim javnim organom za izdelavo evropskih statistik, bi moralo biti določeno tudi, da se morajo podatki, zbrani prek integriranega sistema, dati na voljo za statistične namene organom, ki so del evropskega statističnega sistema.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49a)  Države članice morajo pri načrtovanju in izvajanju politik in instrumentov SKP upoštevati tudi dodatno strateško usmeritev, da se zagotovi skladnost rezultatov trgovine v agroživilskem sektorju v zvezi s SKP z razvojno politiko Unije, zlasti kar zadeva uporabo prostovoljne vezane podpore in kmetijske rezerve pri obravnavanju kriznih situacij na trgu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga je treba urediti sodelovanje med državami članicami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah.

(53)  Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga ter spoštovanja obveznosti glede skladnosti politik za razvoj je treba urediti sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah. Ta sistem bi moral prispevati k ugotavljanju neskladnosti med izvajanjem SKP in cilji zunanje politike Unije. Dokumentacijski sistem bi moral poudariti prispevek zgoraj navedenih podjetij v tretjih državah k agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 ali učinek nanjo. Ta dokumentacija bi morala poudariti tudi prispevek SKP, zlasti ob upoštevanju njene zunanje razsežnosti, k razvojnim ciljem Unije, kot je določeno v členu 208 Pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

(55)  Pogojenost je pomemben del SKP, saj zagotavlja, da plačila dosežejo visoko stopnjo vzdržnosti, na primer za uporabo pesticidov, in da imajo kmetje v državah članicah in med njimi enake konkurenčne pogoje, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in dobrobiti živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili taki enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila v zvezi s pogojenostjo ter kontrole in kazni v zvezi z neizpolnjevanjem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(67)  V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno priznati vlogo civilne družbe, tudi medijev in nevladnih organizacij, ter njihov prispevek h krepitvi upravnega okvira kontrol zoper goljufije in zlorabe javnih sredstev.

(67)  V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno priznati vlogo civilne družbe, tudi medijev in nevladnih organizacij, ter njihov prispevek h krepitvi upravnega okvira kontrol zoper goljufije in zlorabe javnih sredstev. Omenjene deležnike bi bilo prav tako treba spodbujati, naj pooblaščenca Komisije za zaslišanje, določenega v Uredbi (EU) .../...[uredba o strateških načrtih SKP], opozorijo na neskladnosti med izvajanjem SKP in obstoječih politik Unije ter mu jih posredujejo, pri čemer je zlasti treba upoštevati okoljske in razvojne politike Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(82)  Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila za dosego enotnega izpolnjevanja obveznosti držav članic glede zaščite finančnih interesov Unije in pravila, potrebna za doseganje enotne uporabe pregledov v Uniji.

(82)  Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila za dosego enotnega izpolnjevanja obveznosti držav članic glede zaščite finančnih interesov Unije, ki bi morala vključevati načelo proračunske učinkovitosti z onemogočanjem plačil SKP, ki povzročajo dodatne stroške za proračun EU, in pravila, potrebna za doseganje enotne uporabe pregledov v Uniji. Komisija bi morala zato določiti tudi pravila za zagotavljanje skladnosti med izvajanjem SKP s strani držav članic in drugimi politikami Unije, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti okoljskim zahtevam iz členov 11 in 191 Pogodbe ter obveznostim glede skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje SKP ter ukrepe za izvajanje kontrolnih sistemov ter tehnično in upravno pomoč;

(a)  ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje SKP in izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ter ukrepe za izvajanje kontrolnih sistemov ter tehnično in upravno pomoč;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  ukrepe, ki jih Komisija sprejme z uporabo aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov v skladu s členom 23;

(c)  ukrepe, ki jih Komisija sprejme z uporabo aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov in udeležbe držav članic pri kmetijskih praksah v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah v skladu s členom 23;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) in v sodelovanju z ustreznimi akterji iz člena 94 Uredbe (EU).../... [uredba o strateških načrtih SKP], zlasti lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi deležniki, akademski strokovnjaki in nevladnimi organizacijami;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

(h)  prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, tudi o učinkih SKP na svetovni ravni, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ja)  učinki SKP na tretje države, zlasti na države v razvoju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujanje in zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije.

(d)  spodbujanje in zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije ter pravil, ki jih mora uporabljati Unija in ki izhajajo iz ustreznih mednarodnih pogodb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  upravljanje kmetijskih trgov Unije na svetovni ravni;

(a)  pravično in trajnostno upravljanje kmetijskih trgov Unije na svetovni ravni, vključno z vzpostavitvijo in razširitvijo mehanizmov za spremljanje trga na regionalni in svetovni ravni ob upoštevanju razvojnih ciljev;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami;

(b)  zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami, in napredka glede izvajanja kmetijskih praks, ki prispevajo k doseganju podnebnih ciljev, določenih v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  prispevanje k preglednosti svetovnih trgov;

(d)  prispevanje k preglednosti svetovnih trgov, tudi z zagotavljanjem skladnosti politik za razvoj;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v skladu s točko (c) člena 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju z zasebnim sektorjem.

Komisija v skladu s točko (c) člena 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP in njenih učinkov, tako v Uniji kot drugje, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih podatkov in modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju s civilno družbo in zasebnim sektorjem. To vključuje skupni dostop in prispevanje k mednarodnim pobudam in virom podatkov, vključno s podatki UNFCCC ter podnebnimi in okoljskimi podatki ali podatki in/ali informacijami, ki prispevajo k preglednosti svetovnih trgov ali spremljanju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 23a

Spremljanje skladnosti politik za razvoj

1.  V skladu s členom 208 Pogodbe se z rednimi in neodvisnimi ocenami presodi učinek, ki ga ima SKP na prehranske sisteme ter dolgoročno prehransko varnost v državah v razvoju. Pri spremljanju je treba posebno pozornost nameniti učinku agroživilskih trgovinskih tokov med Unijo in državami v razvoju na:

(a)    proizvodnjo, predelavo in distribucijo hrane v najmanj razvitih državah;

(b)    lokalne male proizvajalce in kmetice;

(c)   proizvode, ki v državah v razvoju veljajo za občutljive;

(d)    proizvode v sektorjih, kjer se dodeljujejo vezana plačila SKP in kjer se uporabljajo ukrepi SKP za krizno upravljanje.

2.  Pri oceni se preučijo podatki opazovalnic Unije za trg, študije primerov, poročanje o ciljih trajnostnega razvoja ter dokazno gradivo, ki ga posredujejo partnerske države in drugi ustrezni deležniki, kot so organizacije civilne družbe. V ta namen se sektorsko in geografsko področje uporabe za opazovalnice Unije za trg razširi na proizvode, ki v partnerskih državah veljajo za občutljive, ter na najmanj razvite države. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z uvedbo meril za upravičenost in izbor in postopek ocene.

3.  Če podatki o spremljanju kažejo tveganje škodljivih učinkov na agroživilsko proizvodnjo in predelavo ali prehransko varnost države v razvoju, Komisija izda zgodnje opozorilo in pripravi posvetovanje med Unijo in prizadetimi kmetijskimi skupnostmi ter tudi vladami partnerskih držav, da se dogovorijo o popravnih ukrepih. Prizadete strani imajo na voljo socialne zaščitne ukrepe.

4.  Če zgodnje opozorilo ni bilo izdano in se pojavijo škodljivi učinki, lahko prizadeta stran vloži pritožbo. Pritožbe prejme stalni poročevalec Evropskega parlamenta za skladnost politik za razvoj, obravnavajo pa jih pooblaščenci za zaslišanje pri Komisiji. Prizadete skupine in drugi deležniki lahko predložijo dokazno gradivo.

5.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o rezultatih ocene, prispelem dokaznem gradivu in odzivu politike Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pravila o financiranju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7,

(a)  pravila o financiranju v skladu s točkama (b), (c) in (k) člena 7,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ia)  ne povzroča socialne ali okoljske škode in je usklajen s cilji politike ter mednarodnimi zavezami in obveznostmi Unije v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (EU) .../... [uredbe o strateških načrtih SKP].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja ali ni v skladu z mednarodnimi sporazumi Unije ali skladnostjo politike za razvoj, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 7, je namenjeno zlasti , z informacijskimi kampanjami ponovno vzpostavlja zaupanje potrošnikov po krizah, obvešča kmete in druge osebe, ki so aktivne na podeželju, ter spodbuja evropski model kmetijstva in ga približa državljanom.

Informacije, financirane v skladu s točko (e) člena 7, so zlasti namenjene temu, da pomagajo pri razlagi, izvajanju in razvoju SKP ter ozaveščanju javnost o njeni vsebini in ciljih, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb, varstvom okolja, dobrobitjo živali in ohranjanjem socialnih struktur na podeželskih območjih, pa tudi o njeni globalni razsežnosti, prevzemanju odgovornosti za učinke SKP, zlasti na države v razvoju, za pokrizno obveščanje državljanov s pomočjo nepristranskih in objektivnih informacijskih kampanj, obveščanje kmetov in drugih oseb, ki so aktivne na podeželju, ter spodbujanje trajnostnega modela kmetijstva Unije in njegovo ga približevanje državljanom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 57(2), vsebuje sistematične preglede, ki so osredotočeni tudi na področja, na katerih je tveganje za napake največje.

Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 57(2), vsebuje sistematične preglede, ki so osredotočeni tudi na področja, na katerih je tveganje za napake največje in na katerih narava teh tveganj pomeni najvišjo stopnjo škode za okolje, podnebje in javno zdravje ali zdravje živali.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregledi se ne izvajajo na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica.

Države članice ne izvajajo pregledov na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica. Ti sistematični pregledi skladnosti se izvajajo na ravni Unije ali na drugi ustrezni ravni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a.  Države članice zagotovijo, da se nabori podatkov, zbrani prek integriranega sistema, ki jih Komisija potrebuje za analizo, spremljanje in oceno učinka SKP, strateških načrtov SKP in ukrepov, ki jih podpira, na razvojne cilje Unije in države v razvoju, brezplačno delijo s Komisijo in po potrebi z nacionalnimi organi držav članic, pristojnimi za pripravo strateških načrtov SKP in nacionalnimi organi upravljanja za strateške načrte SKP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 76 a

Dokazila o odgovornih naložbah in dobrih praksah

Podjetja, ki želijo, da se pri oceni v skladu s členom 7 Uredbe (EU).../... [uredba o strateških načrtih SKP] upoštevajo njihove naložbe in dobra praksa, ki lahko izravnajo negativne učinke, Komisiji predložijo potrebna dokazila.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek.

2.  Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek. Komisija po potrebi povabi strokovnjake iz tretjih držav, tudi iz držav v razvoju, da pridobi oceno zunanjih vplivov izvajanja SKP na ravni držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa)  predložitev dokazil iz člena 76a v zvezi z odgovornimi naložbami in dobrimi praksami;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a)  Evropski parlament v resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru od 2021 do 2027 in lastnih sredstvih (2018/2714(RSP)) obžaluje, da predlog Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vodi v zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko, in sicer za 15 %, še posebej pa nasprotuje korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali na samo naravo in cilje te politike. V zvezi s tem je izrazil tudi pomisleke glede predloga za zmanjšanje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za več kot 25 %;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1b)  Ker so neposredna in vsa druga plačila v prvem stebru in sredstva drugega stebra za kmete pomembna, saj bistveno prispevajo k naložbam in zaposlovanju na podeželju, ter zaradi bistvene vloge skupne kmetijske politike veliki rezi, predvideni za drugi steber SKP niso sprejemljivi. Zato je bistveno, da se finančna sredstva, dodeljena skupni kmetijski politiki za obdobje 2021–2027 za EU-27, ohranijo vsaj na ravni proračuna za obdobje 2014–2020, skupaj z načrtovanim začetnim zneskom za kmetijsko krizno rezervo v višini 383,255 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 (t.j. 431,946 milijarde EUR v tekočih cenah).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1c)  Kmetijstvo ne sme utrpeti negativnih finančnih posledic zaradi političnih odločitev, kot je izstop Združenega kraljestva iz EU ali financiranje novih evropskih politik.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2 000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih). Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2020 potrebno še eno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neuporabljeni znesek iz rezerve, ki je na razpolago konec leta 2020, prenesti v leto 2021 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, ne da bi se pri tem vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP.

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a)  Izenačenje višine neposrednih plačil med državami članicami je bistveno za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu EU. Neposredna plačila je treba nujno pravično porazdeliti med državami članicami.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Glede finančnega upravljanja EKSRP bi bilo treba določiti ustrezne določbe o proračunskih obveznostih, plačilnih rokih, sprostitvi obveznosti in prekinitvah. Intervencije za razvoj podeželja se financirajo iz proračuna Unije na podlagi obveznosti, izvedenih v letnih obrokih. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da lahko takoj po odobritvi strateških načrtov SKP črpajo iz predvidenih skladov Unije. Zato je treba uvesti ustrezno omejen sistem predhodnega financiranja, ki bo zagotavljal reden pretok sredstev in s tem pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru intervencij.

(22)  Glede finančnega upravljanja EKSRP, vzpostavljenega na osnovi ustreznih določb iz uredbe o skupnih določbah, bi bilo treba določiti ustrezne določbe o proračunskih obveznostih, plačilnih rokih, sprostitvi obveznosti in prekinitvah. Intervencije za razvoj podeželja se financirajo iz proračuna Unije na podlagi obveznosti, izvedenih v letnih obrokih. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da lahko takoj po odobritvi strateških načrtov SKP črpajo iz predvidenih skladov Unije. Zato je treba uvesti ustrezno omejen sistem predhodnega financiranja, ki bo zagotavljal reden pretok sredstev in s tem pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru intervencij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

(a)  naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko na podlagi zahteve zadevne države članice rok 15. februar iz prvega pododstavka izjemoma podaljša do 1. marca, kot je določeno v drugem pododstavku člena 63(7) finančne uredbe.

Komisija lahko na podlagi zahteve zadevne države članice rok 15. februar iz prvega pododstavka podaljša do 1. maja, kot je določeno v drugem pododstavku člena 63(7) finančne uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe skupni neporabljeni znesek iz krizne rezerve, ki je na razpolago na koncu leta 2020, prenese v leto 2021 in se ne vrne v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (c) člena 5(2), ter se da na razpolago za financiranje kmetijske rezerve.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Prilagoditvena stopnja se uporablja le za neposredna plačila nad 2000 EUR, ki se kmetom odobrijo v ustreznem koledarskem letu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 75 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge dejavnosti za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.